Franja

ἐξ-άρχω 1. act. začenjam, pričenjam, grem naprej τῆς ὁδοῦ, sem načelnik ali poveljnik; (prvi) zapojem pesem; βουλάς prvi svetujem, sem začetnik česa, λόγους začenjam govoriti, παιᾶνα zapojem. 2. med. začenjam, povzročujem, κακῆς βουλῆς dajem (prvi) slab nasvet.

ἐπι-βοάω [gl. βοάω, fut. med. ion. ἐπιβώσομαι] 1. act. a) pokličem, vpijem na koga τινί, NT kričim z inf.:; b) razkričim; pass. pridem v slab glas. 2. med. a) prizovem, pokličem na pomoč; b) zaženem bojni krik, zakričim.

εὐ-τελής 2 (τελέω) po ceni, z malimi stroški združen, preprost, neznaten, nizek, slab, varčen. – adv. -λῶς po ceni, brez velikih stroškov τρέφω.

ἠπεδανός 3 (πούς) ep. slab(oten), bolehen.

θῆ-λυς, εια, υ, ion. θήλεα (gl. θάομαι² ) 1. krepilen, hladilen, moker ἐέρση. 2. ženski, φόνος umor žensk; ἀϋτή ženski glas; ženskega spola, slaboten, mehkužen, nežen, slab; ἡ θήλεια ἵππος kobila; subst. ἡ θήλεια ženska, samka, samica; τὸ θῆλυ ženski spol, ženska NT; comp. θηλύτεραι (θεαί) nežnejše, slabotnejše (boginje).

ἰαμβο-φάγος, ὁ (φαγεῖν) požiralec jambov, slab deklamator.

κάκη, ἡ κακία, ἡ (κακός) 1. malopridnost, malovrednost, izprijenost, zlobnost, hudobija, malosrčnost, strahopetnost. 2. slab glas, sramota (Tuk. 3, 58). 3. NT zlo, nadloga, težava.

κακοήθεια, ἡ (κακο-ήθης) slab značaj, malopridnost, zvitost, hudobija, zloba NT.

κακό-νυμφος 2 (νύμφη) poet. 1. nesrečno (v svojo nesrečo) oženjen, ὄνασις pogubonosna zakonska sreča. 2. slab (nezvest) soprog.

κακοτροπία, ἡ (κακό-τροπος) slab značaj, malopridnost, brezvestnost.

κεκαφηώς ep. pt. pf. act. slab, oslabljen, nezavesten.

κωφός 3 (gl. κηφήν) 1. top, topoglav, skrhan, slab βέλος, nem, tih, zamolklo bobneč κῦμα, neobčutljiv γαῖα. 2. a) nem, gluh, gluhonem NT; b) neumen, neveden; c) prazen, ničev, pozabljen ἔπη.

λεπτός 3 [Et. od λέπω, lat. lepidus, le-pos, ōris, milina] 1. olupljen, oluščen. 2. a) tenek, droben, suh, nežen, majhen, ličen; τὸ λεπτόν denar, vinar NT; b) ozek εἰσίθμη, slab μῆτις, ἄκρα ozek rt, πλοῖον majhen, lahek, τὰ λεπτὰ τῶν προβάτων drobnica; c) bistroumen νοῦς, prebrisan μῦθοι; ἐπὶ λεπτὸν τέταγμαι sem uvrščen (postavljen) v redke vrste.

λῡγ-ρός 3 (lat. lugeo) ep. poet. 1. žalosten, bridek, poguben, pogubonosen, beden, nesrečen. 2. bojazljiv, slab (v boju), τὰ λυγρά poguba, nesreča, žalost.

μαλακίζομαι (μαλακός) med. in pass. 1. a) sem mehkužen, počasen, len, slab, malosrčen, bojazljiv; b) sem bolan, slaboten, pomehkužim se, zbolim. 2. dam se omečiti, sem (postanem) mil, blag, prijazen.

μαλακός 3 [Et. idevr. m°le-qó-s, iz kor. mel, mleti, treti] 1. mehek, gladek, voljen λέκτρον, τάπης, χιτών, ἐσθής, nežen χρώς, παρειαί, zrahljan, rahel, dobro preoran νειός, bujen, travnat λειμών, miren, lahek ὕπνος, θάνατος, laskav, sladek, priliznjen ἔπος, blag, mil, krotek ἄνθρωπος. 2. a) popustljiv, prizanesljiv, περί τινος v čem, οὐδὲν μαλακὸν ἐνδίδωμι nič ne popuščam, ζημία mila, majhna kazen; b) (po)mehkužen πρός τι, slab, počasen, len ἐν ξυναγωγῇ; bojazljiv, strahopeten, μαλακώτερος precej mehkužen, τὰ μαλακά razkošnost, zabava, mehkužno življenje. – adv. μαλακῶς mehko, nežno φιλέω, sladko εὕδω, krotko, pohlevno, udobno, ugodno, mlačno, nemarno ξυμμαχέω.

μαλάσσω [Et. iz μαλάκjω, gl. μαλακός] 1. act. a) (o)mehčam, omečim, ublažim, (po)tolažim; b) pomehkužim, prizanesljivo ravnam s kom. 2. pass. a) omečim se, dam se preprositi μαλάσσου; rešim se, νόσου ozdravim (-eti); b) sem slab, mehkužen, bojazljiv.

μῑκρός 3, ion. in at. σμικρός [Et. poleg σμικρός, lat. mica, drobtina, stvn. smā-hi, majhen; smāhen = nem. Schmach. schmähen. – comp. μείων, μικρότερος, sup. μικρότατος] 1. mal, majhen, kratek δέμας, λίθος. 2. neznaten, malovreden, malenkosten, brez pomena ἁμαρτηθέντα. 3. nizek, ubog, slab. 4. mlad. – τὸ μικρόν malenkost, neznatna stvar, majhen del, kratek čas, malo časa, majhno imetje. – μειόνων ἄρχω vladam nad manjšim številom, μεῖον ἔχω imam manj ko drugi, zaostajam, izgubim bitko, premagajo me. – adv. a) μικρόν, μικρά [comp. μειόνως] nekoliko, nekaj, majhno, malo (časa), ἐξέφυγε komaj; σμικρ' ἄττα nekaj malega; ἐν σμικρῷ ποιῶ τι malo se brigam za kaj; b) μικροῦ domala, skoraj, malodane; c) κατὰ μικρόν v majhne kosce, polagoma; μειόνως ἔχω premalo trpim; d) μετὰ μικρόν črez malo časa NT.

μοχθηρός 3 (μοχθέω) 1. trudapoln, težaven, nadležen, beden, nesrečen. 2. slab, nesposoben, malopriden.

νήπιος 3 ep. poet. νηπύτιος 2 ep. [Et. iz νη-πϝ-ιος, Hom. νη-πύ-τιος, gl. πινυτός] 1. mlad. 2. a) nedoleten, negoden, mladoleten, otročji, neumen, aboten, zaslepljen; b) slab(oten).