-
συγγενής 2 (συγ-γίγνομαι) [NT dat. pl. συγ-γενεῦσι] 1. skupaj rojen, prirojen, rodbinski. 2. istega rodu ali plemena, soroden, τινός, τινί komu; subst. a) οἱ συγγενεῖς sorodniki; τὸ συγγενές sorodstvo, rodbina, naravna nadarjenost; b) ὁ συγγενής rojak NT; c) na perzijskem dvoru so dobivali člani vladarske rodbine in drugi odlični možje častni naslov συγγενεῖς. 3. podoben, sličen, skladen, soglasen.
-
συγ-γεννάω skupaj rodim; med. rodim se (nastopam, razvijam se) obenem.
-
συγ-γηράσκω staram se skupaj s kom τινί.
-
συγ-καθαρμόζω poet. [inf. aor. -μόσαι] skupaj s kom pokopljem koga τινά.
-
συγ-κάθημαι dep., ion. συγ-κάτημαι 1. sedim skupaj, imam sejo, ἔν τινι v čem, posvetujem se s kom, περί τινος o čem. 2. sedim pri kom, stanujem pri kom ali skupaj s kom τινί.
-
συγ-καθίζω 1. trans. posadim skupaj NT. 2. intr. sedim skupaj s kom, usedem se poleg koga NT.
-
συγ-καθίστημι 1. pomagam komu ustanoviti, postavljam skupaj s kom, τινά τι za kaj. 2. νόσον pomagam odstraniti (pomiriti).
-
συγ-καλέω 1. act. kličem skupaj, skličem, zbiram, povabim koga skupaj s kom (k obedu) τινά τινι. 2. med. NT sklicujem, kličem k sebi.
-
συγ-καλύπτω 1. act. skupaj s kom zakrivam, skrivam, popolnoma pokrijem, zagrnem, skrijem. 2. med. pokrivam se, zagrinjam se.
-
συγ-καταίθω poet. sežigam kaj skupaj s čim.
-
συγ-κατακαίω (κάω) sežgem (vse skupaj).
-
συγ-κατάκειμαι d. m. ležim, sedim, sem skupaj s kom vred pri mizi τινί.
-
συγ-κατοικέω poet. stanujem (skupaj) s kom τινί; pren. čvrsto se držim koga τινί.
-
σύγ-κειμαι d. m. 1. ležim (sem) s kom skupaj. 2. (pf. pass. od συντίθημι) a) sem (sestavljen) zložen, sestojim iz česa ἔκ τινος; b) sem spisan, napravljen, narejen, izmišljen; c) sem dogovorjen s kom τινί, πρός τινα, inf.; σύγκειταί τινι dogovorjeno je s kom, συγκειμένου σφι ker je bilo ž njimi dogovorjeno, pt. συγκείμενος dogovorjen, določen, τὸ συγκείμενον (in pl.) dogovorjen kraj, dogovorjeno, dogovor; κατὰ τὰ συγκείμενα, ἀπὸ ξυγκειμένου λόγου, ἐκ τῶν συγκειμένων po dogovoru.
-
συγ-κλείω (-κλῄω, -κληίω) I. act. 1. trans. a) spajam, sklepam, vežem, πύλας zapiram, βλέφαρα zatisnem, στόμα zaprem usta, umolknem; b) stisnem, strnem, združujem, ἀσπίδας strnem ščite, da tvorijo strnjeno vrsto ali ščitno streho (testudo), οὐ ξυγκλῃσθέν odprt prostor (vrzel) v bojnem redu; c) zajamem πλῆθος ἰχθύων NT, obdajam, zapiram, obkoljujem, obsujem (od vseh strani); d) zapiram pod kaj, izročam komu v oblast εἴς τι, ὑπό τινα NT. 2. intr. a) tesneje se sklepam, strinjam se; b) ležim zdržema (skupaj) ἡ πολεμία. II. med. – pass. 1. zapiram se, sklepam se. 2. sem zvezan, sklenjen s kom τινί, sem obkoljen od česa.
-
συγκοίμησις, εως, ἡ spanje skupaj s kom.
-
συγ-κύπτω 1. pripogibam se, počepam s kom vred; a) stiskam se, skrčim se; b) pomikam se skupaj; c) družim se, zbiram se, sem s kom enih misli, zarotim se skupno s kom. 2. NT sem (popolnoma) sključen γυνή.
-
συγ-κυρέω in med. [fut. συγκυρήσω, -κύρσω, aor. συνεκύρησα, -έκυρσα, pf. συγκεκύρηκα, med. συγκεκύρημαι] ep. ion. poet. 1. snidem se s kom, srečam koga, udarim (zadenem, trčim) skupaj s kom, na (ob) koga, zabredem v kaj τύχῃ, mejim na πρός τι. 2. pripetim (primerim, zgodim) se, s pt. = συμβαίνει, συγκυρεῖ μοι zadene me kaj τύχη, τὰ συγκυρήσαντα dogodki, prigodki.
-
συ-ζεύγνῡμι [aor. pass. συνεζεύχθην, συνεζύγην] vpregam, zapregam skupaj (v en jarem), združujem NT, spajam; oženim, omožim; med. dam napreči ἅρμα.
-
σύ-ζυγος 2 (συ-ζεύγνυμι) σύ-ζυξ, υγος, ὁ, ἡ skupaj vprežen, združen; ὁ tovariš, sodrug NT.