-
ἀπο-δοκιμάζω, ion. -δοκιμάω ne odobravam, zavržem NT; izvržem, odklonim, izbrišem (pri skušnji, iz imenika ἔκ τινος), razveljavim νόμους, grajam.
-
ἀπ-οικτίζομαι d. m. ion. tožim, pritožujem se, πρός τινα pri kom.
-
ἀπολογέομαι d. m. (ἀπό-λογος) [avgm. ἀπελογ., pf. ἀπολελόγημαι (tudi v pas. pom.), adi. verb. ἀπολογητέον] 1. zagovarjam (opravičujem, branim) se; ὑπὲρ ἐμαυτοῦ, περί τινος radi česa, τινί, πρός τινα pri (pred) kom, τί s čim, ταῦτα, ὡς to omenim v zagovor svoje trditve, da, διαβολάς zavračam očitanja. 2. zagovarjam, branim koga ὑπέρ τινος.
-
ἀπο-λύω I. act. 1. odrešim, odvežem, osvobodim τινά τινος, ἀπό τινος. 2. oprostim (pred sodiščem), τινὰ τῆς αἰτίης koga krivde, tudi z inf. μὴ ἀδικεῖν. 3. odpustim (vojake) οἴκαδε, razpustim ἐκκλησίαν NT, odslovim, ločim se od žene γυναῖκα, zapustim moža τὸν ἄνδρα NT. II. med. in pass. 1. oprostim se, osvobodim se, opravičim se, odstranim διαβολάς, αἰτίαν, πρός τινα pri kom. 2. ločim se od koga, rešim se, odidem NT; umrjem. 3. odkupim, τινὰ χρυσοῦ koga z zlatom. 4. razvijem se, razširim se (Arr.).
-
ἀπ-όμνῡμι, -νύω 1. prisegam, trdim pod prisego z inf. 2. pod prisego (u)tajim, prisežem, da nisem česa storil (oziroma nisem hotel storiti ali da se kaj ni zgodilo), τοὺς θεούς pri bogovih, κατὰ τῆς θυγατρός pri glavi svoje hčere.
-
ἀπο-φέρω [ep. aor. ἀπένεικα, pass. ἀπηνείχθην, pt. ἀπενειχθείς] 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam ἀπό τινος, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) πρός, εἴς τι; b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem δασμόν, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam τινί τι, γραφήν vložim tožbo, πρὸς ἄρχοντα pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj.
-
ἀπρᾱκτέω nič ne opravim (dosežem) pri kom παρά τινος.
-
ἄρα, ep. ἄρ, ῥά (enklit.) [Et. iz kor. ἀρ "spojiti", gršk. ἀραρίσκω] označuje neposredno posledico, oz. ozko logično zvezo 1. a) torej, tedaj, zato, potemtakem; b) naštevaje: dalje, nato; c) časovno: ravno tedaj; takoj, koj, pri tej priči. 2. namreč, zares, saj, seveda. 3. v zvezi z drugimi členicami: εἰ (ἐὰν) ἄρα ako torej, ako nemara, ἢν ἄρα ako morebiti, če pa (seveda, morebiti), ἄρα οὖν potemtakem torej, εἰ μὴ ἄρα = nisi forte ako (morda) torej ne; pogosto se ne prevaja in ne stoji nikdar v začetku stavka.
-
ἀραῖος 3 in 2 (ἀρά) 1. Zεύς ki se kliče pri kletvi, ki usliši kletev. 2. preklet. 3. poguben, ki donaša prokletstvo.
-
ἀριθμέω (ἀριθμός) [fut. ἀριθμήσομαι (pass.), inf. aor. pass. ep. ἀριθμηθήμεναι] 1. štejem, na-, seštevam, δίχα razdelim na dva enaka dela; pass. dam se (pre)šteti; med. štejem (tiho) pri sebi. 2. štejem med, prištevam k τινῶν, εἴς τινας.
-
Ἀριστο-κράτης, ους, ὁ odličen Atenjan, poveljnik pri Arginuzah.
-
Ἀρμήνη, ἡ pristanišče pri Sinopi.
-
ἄρ-νυμαι d. m. ep. poet. [fut. ἀροῦμαι, aor. ep. ἀρόμην, cj. ἄρωμαι, opt. ἀροίμην, inf. ἀρέσθαι] (pri)dobivam si, dosegam, odnašam, rešim si kaj, zaslužim; skušam si kaj pridobiti ali rešiti ψυχήν.
-
Ἀρτα-φέρνης, ους, ὁ (-φρένης) 1. Darijev brat. 2. njegov sin, ki je bil l. 490. premagan pri Maratonu.
-
Ἀρτεμισία, ἡ 1. karska kraljica, ki se je borila l. 480. pri Salamini proti Grkom. 2. žena karskega kralja Mavsola.
-
Ἀρτούχας, α, ὁ poveljnik pri Artakserksu.
-
ἀσφάλεια, ἡ, ion. -είη (ἀ-σφαλής) 1. kjer se trdno ali varno stoji, trdnost, zanesljivost, nezmotljivost, gotovost, resnica NT; ἀσφαλείᾳ τήνδ' ἀνόρθωσον πόλιν dvigni mesto, tako da bo trdno stalo. 2. varnost, varno spremstvo, prosti odhod δίδωμι, παρέχομαι, παρέχω. 3. pren. a) λόγου pravo postopanje pri dokazovanju, razvidnost dokaza; b) opreznost, previdnost (Plut. Per. 18).
-
Ἀταλάντη, ἡ 1. Artemidina družica, Mejlanijeva žena. 2. otok v Evripu pri Bojotiji. 3. mesto v Makedoniji.
-
ἀ-τελεύτητος 2 (τελευτάω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen. 2. poet. pri komer ni mogoče priti do konca, neizprosen.
-
ἀ-τῑ́μητος 2 1. ne češčen, ne spoštovan, preziran, zaničevan. 2. ne cenjen, δίκη pravda, pri kateri kazni ne določi sodnik, ampak že postava sama.