Franja

προ-ετοιμάζω 1. act. poprej pripravljam. 2. med. pripravljam si kaj v svojo korist, prej pri-, uredim svoje priprave.

προ-ευαγγελίζομαι med. prej prinašam veselo oznanilo, prej oznanjam NT.

προ-έχω, skrč. προὔχω I. act. 1. trans. a) držim kaj pred kom τί τινος; b) imam prej (v lasti), dobivam prej; c) poprej spoznam, vem; d) imam pred kom kako prednost τί τινος, τιμήν. 2. intr. a) molim, štrlim iz česa, povzdigujem se; b) imam prednost pred kom, sem prvi (naprej, spredaj pred kom), odlikujem se, presegam, nadkriljujem, τινός τινι v čem, imam dobiček, οὔ τι προέχει nič ne koristi ali pomaga; προέχων napuščen, vun moleč, τὸ προέχον prednji del. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo δούρατα, imam (podim) pred seboj ταύρους. 2. a) ponujam; b) izgovarjam se s čim, navajam kot izgovor πρόφασιν, navajam kaj kot vzrok (Sof. Antig. 80). 3. NT sem boljši od koga.

προ-ηττάομαι poprej sem premagan, prej podležem.

προ-θνῄσκω umrem prej, pred kom τινός.

προ-κάμνω poet. 1. vnaprej se trudim, poprej trpim, zbolim, ταῖς γνώμαις prej izgubim pogum. 2. trudim se za koga τινός.

προ-κατέχω 1. act. a) poprej dobim v svojo oblast, zasedem πόλιν; b) prej imam kaj v svoji oblasti τὸ ἄκρον. 2. med. držim kaj pred seboj καλύπτρην.

πρό-κλυτος 2 ep. 1. prej slišan, prastar. 2. preslaven ἔπεα.

προ-λαμβάνω (gl. λαμβάνω) 1. naprej dobim, poprej odvzamem, ugrabim, vzamem, προλαβόντες ἐπιμέλονται (οἱ νόμοι) skrbijo že vnaprej; poprej si osvojim, zasačim ἔν τινι NT, pretečem; prehitim πολλῷ; τῆς φυγῆς prehitim na begu, προλαμβάνω ἔπη poslušam prej, προέλαβε μυρίσαι prva je pomazilila NT. 2. stavim nad kaj, bolj cenim, τὶ πρό τινος dajem čemu prednost. 3. naprej (in napačno) sodim ali mislim πρότερον.

πρό-μαντις, εως, ion. ιος, ὁ, ἡ 1. adi. ki (na)prej napove ali prorokuje, Δίκα napovedujoča se Pravičnost. 2. subst. svečenik (-ica), ki prorokuje v imenu boga (Pitija v Delfih), prva prorokovalka, namestnica prorokujočega božanstva.

προ-μελετάω poprej se vežbam, poprej preudarjam, prej skrbim NT.

προ-μηνῡ́ω (na)prej povem, izdam.

προ-οίχομαι d. m. naprej (prej) sem odšel.

προ-όμνῡμι prej prisežem.

προ-ομολογέω poprej dopustim, prej priznam.

προ-οφείλω, skrč. προὐφείλω [fut. προ-οφειλήσω] 1. act. od prej dolgujem, sem dolžen. 2. pass. od poprej sem dolžen, se dolgujem, še nisem (po)plačan, povrnjen, μισθὸς προοφειλόμενος neplačan, zaostal; ἔχθρα προοφειλομένη εἴς τινα sovraštvo, ki je kdo že zdavnaj goji proti komu, εὐεργεσία še ne poplačana (nepovrnjena) dobrota.

προ-πάροιθε(ν) ep. 1. adv. a) kraj.: spred(aj), naprej; b) čas.: (po)pred, (po)prej. 2. praep. z gen. (ki stoji pred njim ali za, njim) pred, spredaj na, poleg, ob, vpričo.

προ-πάσχω (gl. πάσχω) poprej čutim, (pre)trpim, zgodi se mi poprej krivica, προπέπονθα ἀγαθόν τι prejel sem prej kaj dobrega, προπεπονθώς užaljenec.

προ-πονέω 1. act. a) (po)prej delam, poprej se trudim, τῶν εὐφροσυνῶν pred zabavami, τὰ προπεπονημένα prejšnji napori; b) delam, trudim se za koga τινός. 2. med. sem v veliki stiski (nadlogi) γῆ.

πρόσ-θε(ν) [Et. sor. πρόσ(σ)ω iz προτ-jω] 1. adv. a) o prostoru: spredaj, naprej, εἰς τὸ πρόσθεν bolj naprej, dalje, τὰ πρόσθεν bojno ospredje, sprednja vrsta, četa, čelo, εἰς τὰ πρόσθεν na sprednji konec, εἰς τὰ πρόσθεν ἄγω imam rajši, bolj cenim, dajem prednost; b) o času: (po)prej, nekoč; rajši (s sled. ἢ πρίν), τὸ πρόσθεν poprej, ὁ πρόσθεν prejšnji, οἱ πρόσθεν predniki. 2. praep. z gen. pred, τὸ πρόσθεν τῶν ὅπλων prostor pred taborom.