-
τεκνογονία, ἡ roditev otrok NT.
-
τεκνόεις 3 poet. [fem. τεκνοῦσσα] ki ima mnogo otrok, bogata otrok.
-
τεκν-ολέτειρα, ἡ (τέκνον, ὄλλυμι) poet. oropana otrok ali mladičev ἀηδών.
-
τέκνον, τό, poet. τέκος, ους, τό [Et. kor. teq, gl. τίκτω. – Obl. dat. pl. τέκεσσι in τεκέεσσι] otrok, dete, sin, hči, potomec, mladič; φίλε τέκνον dragi sinko.
-
τεκνοποιία, ἡ roditev otrok.
-
τέκνωσις, εως, ἡ 1. roditev otrok, τέκνωσιν ποιοῦμαι = τεκνόω dobim potomce. 2. rod, pokolenje.
-
τόκος, ὁ (τίκτω) 1. rojenje, porod, rojstvo. 2. kar je rojeno, potomci, otroci, otrok, sin, mladič. 3. NT dobiček, obresti, pridelek.
-
ὑπο-βάλλω [gl. βάλλω, ep. praes. inf. ὑββάλλειν] I. act. 1. mečem pod kaj, podmetavam, podlagam, izročam ἐμαυτόν. 2. a) segam v besedo, prekinem govor komu; b) nagovarjam, podpihujem koga τινά NT; c) spominjam na kaj, razlagam. II. med. 1. podmetavam, podlagam si kaj (pod se), pustim, da se mi podtakne (otrok). 2. izmišljam, širim lažnjive govorice μύθους.
-
ὑπο-κορίζομαι d. m. 1. govorim kakor otrok, božam, razvajam; rabim pomanjševalne besede, pomanjšujem, olepšavam, prikrivam. 2. ponižujem, poniževalno nazivam Κακίαν, grdim, obiram.
-
χέρσος 2 ep. ion. poet. [Et. kor. g'hers-, odreveneti, sršiti se; χέρσος = pust, neploden; lat. horreo (iz horseo), hir-sutus] 1. odrevenel, trd, suh, pust, prazen. 2. a) neobdelan, nerodoviten; b) neomožen, brez otrok, osamljen. 3. suhozemeljski, celinski; subst. ἡ χέρσος brežina, celina, suho, kopnina.
-
ὠδῑ́ς, ῖνος, ἡ 1. porodne bolečine, popadki; rojenje, rojstvo, porod otrok NT. 2. huda bolečina NT.