Franja

Κόως, ἡ ep. gl. Κῶς.

κρέξ, κός, ἡ neznan ptič, kreks.

λακίς, ίδος, ἡ poet. [Et. lat. lacer, slov. ločiti, ločim, trennen] cunja, kos.

λάξις, ιος, ἡ ion. kos zemlje (= κλῆρος).

μερίς, ίδος, ἡ (μέρος) 1. del, kos, delež NT. 2. a) oddelek, vrsta; b) stranka. 3. pomoč εἴς τι.

μέρος, ους, τό (μείρομαι) 1. (odmerjeni ali pristojni) del, delež, osoda, τοὐμὸν μέρος kar se mene tiče, z moje strani; ὅσον τὸ σὸν μέρος kolikor je od tebe odvisno, kolikor je na tebi τὸ τούτου μέρος kolikor je v njegovi moči a) uloga, mesto, naloga, služba, stan, dostojanstvo, veljava, pomen, κατὰ τὸ μέρος τινός namesto koga, ἐν τῷ σῷ μέρει na tvojem mestu, mesto tebe, ἐν ἀρετῆς μέρει τίθεμαι smatram za čednost, prištevam k čednosti, ἐν προσθήκης μέρει kot privesek, dodatek, ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί nič ne veljam; b) red, vrsta, ἐν μέρει po vrsti, po redu, kadar pride vrsta nanj, ἐν τῷ μέρει v vrsti παρὰ τὸ μέρος izvun vrste, κατὰ μέρος izmenoma, ἀνὰ μέρος premenoma, drug za drugim, ἐν μέρει μάχομαι vrstim se v boju. 2. a) del celote, kos, μέρος τι εὐταξίας dobršen kos, dober zgled, imeniten dokaz, τὰ μέρη kraji NT; b) ulomek, τὰ δύο μέρη dve tretjini; c) oddelek, stranka, ἀπὸ μέρους vsled pomoči ene (politične) stranke; κατὰ μέρος posamič, deloma, οὐδὲν μέρος nič; μέρος, ἐκ, ἀπό μέρους deloma NT.

μονο-φυής 2 (φύομαι) iz enega kosa, v en kos zrastel.

ὁμοῖος 3, at. ὅμοιος, ep. ὁμοίιος (ὁμός) 1. podoben, sličen, enak, istovrsten, ὅμοιοι ἦσαν θαυμάζειν zdelo se je, da se čudijo a) (ta)isti = ὁ αὐτός, enak po močeh, kos, ἓν καὶ ὅμοιον eno in isto, enovrstno; b) istega mišljenja; c) ὁμοῖον ἡμῖν ἔσται nam bo vseeno; o tleh: raven. 2. skupen, občen, za vse enak, splošen, enakomeren. 3. primeren, ugoden. 4. subst. a) οἱ ὅμοιοι ljudje enakega stanu, v Sparti: meščani, ki so imeli vse državljanske pravice; b) ἡ ὁμοία (sc. χάρις); τὴν ὁμοίην (τὰ ὁμοῖα) δίδωμι, ἀνταποδίδωμι povrnem enako z enakim, dam milo za drago, τὴν ὁμοίην φέρεσθαι ζητέω παρά τινος želim, da mi kdo izkaže enako uslugo, μετέχω τῆς ἴσης καὶ ὁμοίης imam iste pravice in zakone; c) τὸ ὅμοιον prilika, prispodoba, primera, enakost, πάνυ ὅμοιον dobra primera; τῶν ὁμοίων ἡμῖν ἀξιοῦσθε vi uživate iste časti kakor mi. 5. adverb. izrazi: a) ἐκ τοῦ ὁμοίου enako, na isti način, zopet; b) ἐν τῷ ὁμοίῳ na istem mestu, istotako, ravnotako kakor, ἐν τῷ ὁμοίῳ ποιοῦμαι smatram enakovrednim, enako čislam, ravnam v čem enako. 6. adverb. ὅμοιον, ὁμοῖα, ὁμοίως slično, enako, na enak način, enakomerno, ravnotako kakor, brez razločka, brez izjeme.

παραίρημα, τό kar se proč vzame, kos platna, zanka.

ποδεών, ῶνος, ὁ (πούς) ion. 1. konec odrte kože pri repu ali nogah, usnjat meh za vino ali olje. 2. ozek pas, kos zemlje.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολῑτικός 3 1. meščanski, državljanski, iz državljanov sestoječ, τὸ πολιτικόν meščani, meščanstvo. 2. a) državen, javen, političen, ustaven; b) izveden (spreten) v državnih poslih, državniški; ὁ πολιτικός državnik, ἡ πολιτική državništvo, državoznanstvo, τὰ πολιτικά javne zadeve, politika, politične razmere. – adv. -κῶς ustavno, strogo pravično, kakor se spodobi državljanu.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

πρᾱ́σσω, at. πράττω, ion. πρήσσω [Et. iz πρᾱ -κο- prodreti, sor. πέρα, πέραν. – Obl. fut. πράξω, pf. trans. πέπραχα, intr. πέπραγα, pass. pf. πέπραγμαι, fut. med. πράξομαι tudi s pas. pom., aor. pass. ἐπράχθην]. A act. I. trans. 1. prodiram, prevozim, prebrodim, (pre)hodim, (pre)potujem (sc. ὁδόν), ὁδοῖο prepotujem kos pota. 2. a) storim, izdelam, do-, izvršujem, izvedem, opravim, dosežem, οὔ τι πρήσσει nič ne opravi ali doseže; b) povzročujem, pridobivam, skušam kaj pridobiti, τινί τι delam za koga, priskrbim komu kaj, τούτων πραττομένων med tem, τούτων πραχθέντων takoj na to; izposlujem. 3. a) opravljam kaj, ukvarjam se (bavim se) s čim, τὰ ἐμαυτοῦ ukvarjam se z lastnimi zadevami, grem po svojih opravkih; εὖ τὰ γεωργικὰ (ἰατρικὰ) πράττω sem dober kmetovalec (zdravnik); b) τὰ κοινά oskrbujem, vladam državo, upravljam državne posle, τὰ τῆς πόλεως (πολιτικά) sem državnik, ἱκανὸς πράττειν spreten državnik, odvetnik, branitelj; οἱ πράττειν δυνάμενοι pravi upravitelji države, oblastniki; c) dogovarjam se, pogajam se s kom τινί, πρός, εἴς τινα posredujem, ὑπέρ τινος zaradi česa, οἱ πράσσοντες posredovalci; d) delam na kaj, potegujem se za kaj, stremim za čim, nameravam, snujem kaj, φιλίαν, εἰρήνην trudim se za prijateljstvo, mir, ravnam προνοητικῶς. 4. a) storim, naredim, prizadenem komu kaj, τινί držim s kom, izkažem komu kaj, delam za koga; b) zahtevam kaj od koga, pobiram, izterjavam, izžemam, opominjam koga, da plača dolg χρήματα, χρέος. II. intr. sem (nahajam se) v gotovem stanju ali položaju, imam se, εὖ πράττω imam uspeh, uspevam, gre mi srečno od rok, dobro se imam, dobro se mi godi, imam srečo; οὐδὲν εὖ πράττω nič se mi ne posreči (slično καλῶς, κακῶς, φλαύρως πράττω), τὰ ἄριστα πράττω zelo sem srečen, καλῶς πράξας z dobrim uspehom, srečno; ταπεινὰ πράττω živim v skromnih razmerah; ὅτι ἂν τύχωσι, τοῦτο πράξουσιν godilo se jim bo, kakor pač pride, ὁ στόλος οὕτω ἔπρηξε pohod se je tako iztekel (končal). B med. I. 1. delam, vršim kaj zase (v svojo korist). 2. zahtevam (izterjavam, pobiram) zase, dam si plačati, τί kaj, izsilim iz koga, zaslužim si (denar). 3. τὰ δίκαια kaznujem koga s pravično kaznijo.

πρό [Et. lat. pro, slov. pro-, pra-, nem. ver- (stvn. fir-, got. fra-)] I. adv. 1. kraj.: spredaj, naprej, Ἰλιόθι πρό spredaj pred Ilijem, οὐρανόθι πρό spredaj na nebu, pod nebom, πρὸ φόωσδε vun na svetlo. 2. čas.: (po)prej, ἠῶθι πρό prej kot ob zori, za ranega jutra. II. praep. z genetivom. 1. a) kraj.: pred, πρὸ τῆς Κιλικίας pred Kilikijo, na mejah Kilikije, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι prebodim kos pota, πρὸ χειρῶν pred seboj v rokah, πρὸ ἄνακτος v pričo, pred očmi; b) čas.: pred, πρὸ τοῦ pred tem, poprej, πρὸ καιροῦ pred časom, prerano, prehitro, πρὸ πολλοῦ pred davnim (dolgim) časom, davno poprej, πρὸ τοῦ δέοντος preden je treba, οἱ πρὸ ἐμοῦ moji predniki, πρὸ μιᾶς ἡμέρας dan poprej. 2. pren. a) = ὑπέρ za, v korist, v obrambo, πρὸ τοξευμάτων v obrambo proti puščicam, μάχομαι πρὸ παίδων za otroke, πρὸ Τρώων v obrambo Trojancev, πρὸ τῆς Ἑλλάδος ἀποθνῄσκω za Grecijo, slično ἀγρυπνέω, βουλεύομαι, πράττω πρό τινος za koga; b) = ἀντί namesto, v imenu koga ἐρῶ, φωνέω πρὸ τῶνδε; c) za označenje prvenstva ali prednosti (lat. prae): poprej, bolj, rajši nego; posebno pred komp. in besedami kompar. pomena: cenim, spoštujem (ποιέομαι, τιμάομαι), hvalim (ἐπαινέω), izberem, dam prednost čemu, αἱρέομαί τι πρό τινος rajši imam kaj od česa, πᾶν βούλομαί μοι εἶναι πρὸ τῆς λύπης vse mi je ljubše kot žalost, πᾶν πρὸ τοῦ δουλεύσαι ἐπεξέρχομαι vse poskusim prej, nego se vdam v sužnost, περὶ πλείονος ποιέομαι τὸ ζῆν πρὸ τοῦ δικαίου bolj cenim življenje nego pravico, οἷσι ἡ τυραννὶς πρὸ ἐλευθερίης ἦν ἀσπαστότερον = ἢ ἐλευθερίη; tako tudi za ἄλλος: βασιλεὺς οὐδεὶς ἄλλος πρὸ σεῦ ἔσται = ἢ σύ; d) vzročno: zaradi, od φόβοιο.

πώς, ion. κώς enkl. adv. a) nekako, na kakšen način, kakim potom, kakorkoli, sploh, ὧδέ πως tako nekako, οὐ πως οὐδέ nikakor, τεχνικῶς πως precej spretno; b) skoraj, takorekoč; c) slučajno, morda, pač, εἴ πως ako bi morda, nemara.

πῶς, ion. κῶς 1. vpraš. členica: kako, na kak način, zakaj ? Včasih izraža željo: πῶς ἂν θάνοιμι o da bi umrl; πῶς γάρ kako neki? elipt. gotovo ne, nikakor ne; πῶς δή; kako vendar to? πῶς οὐ kako ne bi, vsekakor. 2. v vzkliku: kako zelo! NT.

σπάραγμα, ατος, τό (σπαράσσω) poet. (raz)mesarjenje, odtrgan kos, raztrgano ali razmesarjeno truplo (mrlič).

σύμβολον, τό (συμ-βάλλω) 1. dogovor, (trgovinska) pogodba (med dvema državama). 2. a) (dogovorjeno) znamenje, dokaz λύπης, znamenje, znak, razznamek; b) (tessera hospitalis) znamenje, po katerem sta se spoznala gostinska prijatelja; Pl. Simp. 191 d: odtrgan kos, polovica; c) priporočilno pismo; d) znamka za sodnike v Atenah (za katero so dobili pozneje plačo) in za udeležnike narodnih skupščin.

τέμαχος, ὁ (τέμνω) odrezan kos (slane ribe).