Franja

παιδεία, ἡ, ion. -ίη, NT -ία (παιδεύω) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 στερρὰ παιδεία trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.

πανουργέω (πανοῦργος) poet. pregrešno, brezbožno ravnam, storim hudodelstvo, ὅσια pobožno grešim, t. j., izvršim bogoljubno delo, ki ga drugi smatrajo za πανούργημα.

πατρόθεν adv. (πατήρ) od očeta sem, po očetu ὀνομάζω; ἀναγράφομαι πατρόθεν ἐν στήλῃ imenujem se na stebru po očetu, t. j. z dostavkom očetovega imena.

πεῖραρ², ατος, τό vrv, povodec, vojka, vajet; νίκης πείρατ' ἔχονται ἐν ἀθανάτοισιν θεοῖσι vajeti t. j. odločitev zmage je v božjih rokah; τοὶ δ' ἔριδος καὶ πολέμοιο πεῖραρ ἐπαλλάξαντες ἐπ' ἀμφοτέροισι τάνυσσαν izmenoma so potegnili vajete vojne zdaj na eno, zdaj na drugo stran, tako da so se ti bojevali s premenljivo srečo = zapletli so oba dela v trajen boj (gl. ἐπαλλάσσω); pren. zanka, zadrga ὀλέθρου, ὀϊζύος (= poguba, beda).

πολέμ-αρχος, ὁ (ἄρχω) polemarh 1. v Atenah: tretji arhont, t. j. vojskovodja, poveljnik; pozneje: sodnik v sporih med onimi, ki niso bili atenski državljani. 2. v Sparti: poveljnik ene more. 3. vojskovodja.

πρύτανις, εως, ὁ, ion. -ιος (sor. πρυμνός) 1. pritan, načelnik, predsednik, predstojnik, voditelj, vladar; pos. a) οἱ πρυτάνεις τῶν ναυκράρων predstojniki navkrarij; b) odbor svetovalstva, t. j. 50 članov svetovalstva, ki so opravljali državne posle. 2. reditelj (bojnih iger).

σκιᾱτροφέω, ion. σκιητροφέω (σκιά, τρέφω) 1. trans. vzgajam v senci (t. j. mehkužno). 2. intr. pass. ležim, prebivam v senci, živim mehkužno.

συγ-κομίζω 1. act. a) znašam, zbiram, spravljam τί, τινά; b) prinašam s seboj, pokopavam skupno s kom τινά NT; pass. ležim, ἐνταῦθα t. j. v obljubi, da me hočeš pokopati. 2. med. a) znašam si, zbiram zase, pridobivam si, prisvajam si εἰς τὴν ψυχήν; τὶ πρὸς ἐμαυτόν združujem v sebi; b) zbiram okrog sebe πρὸς ἐμαυτόν, kličem k sebi τινάς.

συμ-βουλή, ἡ συμβουλία, ἡ (σύμβουλος) 1. svet, nasvet, ἡ ἱερὰ συμβουλὴ λεγομένη takozvani sveti nasvet, t. j. po znanem pregovoru (συμβουλὴ ἱερὸν χρῆμα) zabičevana svetost (vestnost) nasveta. 2. posvetovanje, pouk. 3. seja svetovalstva.

συμμορία, ἡ simorija t. j. davčna skupina ali davčni oddelek. V Atenah je bilo 20 takih skupin po 60 mož, ki so posojali državi denar ali gradili ladje in potem ta denar izterjavali pri državljanih; na čelu vsakega oddelka je bilo 15 najbogatejših meščanov.

συντέλεια, ἡ 1. a) skupno plačevanje, skupen prispevek, donesek; b) v Atenah: davčna skupina, t. j. 5-15 ljudi, ki so morali skupno opremiti eno triero. 2. dopolnitev, izvršitev, konec NT, λαμβάνω συντέλειαν dovršim se, končam se.

τετρά-μετρος 2 (μέτρον) ki sestoji iz štirih mer (metrov) t. j. daktilov ali štirih dipodij t. j. osem stopic (jambov ali trohejev), osmerostopen; τὸ τετράμετρον četveromer, tetrameter.

τραγῳδία, ἡ (τραγ-ῳδός) pesem kozlov (t. j. pevcev, ki so bili oblečeni v kozje kože), žaloigra, tragedija; resna drama; vzvišena pesem, žalosten dogodek.

τρίτος 3, ep. τρίτατος [Et. lat. tertius, slov. tretji, nem. dritte(r)] tretji; τρίτος αὐτός samotretji (t. j. z dvema drugima), ἡ τρίτη(sc. ἡμέρα) tretji dan, t. j. predvčerajšnjim ali pojutrišnjem; τὸ τρίτον: a) tretjina; b) tretjikrat, tretjič, ἐπὶ τῷ τρίτῳ na tretje znamenje.

τρι-χοίνικος 2 ki drži tri merice (χοίνικες) t. j. približno tri litre.

ὑπ-άρχω [fut. ὑπάρξω, pt. pf. pass. ion. ὑπαργμένος] 1. začnem, pričnem, dam prvi povod, sem prvi, ἀδικίης prvi delam krivico, τινός, τί, τινί s čim, τινὰ ἄδικα ποιῶν storim komu prvi krivico; οἷσπερ καὶ οἱ Λακεδαιμόνιοι ὑπῆρξαν s čimer (t. j. krivičnim ravnanjem) so tudi L. začeli; pass. ὑπῆρκτο αὐτοῦ začelo se je bilo s tem (z gradbo) že prej; τὰ ἐκ πατρὸς εἰς ὑμᾶς ὑπηργμένα kar je storil moj oče za vas. 2. a) izviram, nastanem, pridem komu v delež, zadenem koga εὔνοια παρά τινος, κλαύμαθ' ὑπάρξει τοῖς ἄγουσιν kazen bo zadela, πᾶσι ὑπάρχει τὸ μισεῖσθαι; b) sem, nahajam se, sem pri rokah (na razpolago), obstojim, sem gotov (pripravljen), τοιούτων ὑπαρχόντων dasi obstoje taki razlogi; ἃ δ' ὑπάρξαι δεῖ παρ' ὑμῶν za kar morate vi poskrbeti; τοὺς ὑπάρχοντας ἕκαστοι πολίτας vsak svoje državljane, προποιηθεῖσαι ὑπῆρχον bile so na razpolago, ker so bile prej zgrajene, τὰ δ' ἄλλα ὑπάρχει ostalo je izgotovljeno; pogosto = εἶναι: βέλτιστον ὑπάρχει, εὐμάρεια πόρου ὑπάρχει; τῷ χωρίῳ zapovedujem, vladam; c) sem koristen (naklonjen), sem na uslugo, pomagam komu τινί, χρείαν donašam korist; pt. ὑπάρχων pričujoč, sedanji, obstoječ, pri rokah; τὰ ὑπάρχοντα kar imam, imetje, premoženje NT; sredstva, (ugodne) razmere; pass. τὰ παρὰ τῶν θεῶν ἡμῖν ὑπηργμένα to, kar se nam je od bogov podelilo. 3. impers. ὑπάρχει (μοι) tako je, mogoče je, dovoljeno (mi) je, imam, pripade mi kaj, doleti me, v moji moči (oblasti) je, οὐχ ὑπάρχει εἰδέναι ni mogoče vedeti, ὑπάρχει σε μὴ γνῶναί τινα tako je, da te nihče ne pozna, ὡς ὑπῆρχε kakor je bilo ravno mogoče, ὡς ὑπάρχον μοι ker mi je bilo mogoče; ὑπάρχον ὑμῖν πολεμεῖν ker se morete (smete) vojskovati; s pt. ἐθέλοντας ὑπάρχειν = ἐθέλειν; slično: εἰδότας, ἐγνωσμένους; z inf. ἐπιχώριον εἶναι ὑπῆρχε navada je bila v oni deželi.

χλιδή, ἡ, dor. χλιδᾱ́ [Et. kor. ghlid, nem. gleißen (stvn. glīzen), glitzern] 1. mehkužnost, bujnost, razkošnost, ἐν χλιδῇ mehkužno. 2. a) kras, nakit, καράτομοι χλιδαί na glavi odstriženi okras, t. j. bujni lasje; b) ponos, prevzetnost, domišljavost.

χορηγέω (χορ-ηγός) 1. vodim zbor (kor), sem načelnik kora τινί. 2. sem koreg, t. j. plačujem stroške za opremo in izvežbanje igralskega zbora; χορηγίας poravnavam stroške za vprizoritev drame. 3. opremljam (oskrbujem) koga s čim τινά τινι, plačujem za koga τινί, dajem, podeljujem, podpiram NT. 4. pass. podpira (oskrbuje) me kdo s potrebnimi sredstvi ἐκ, ἀπό τινος.

χορηγία, ἡ (χορ-ηγός) 1. koregija (t. j. poravnanje stroškov za opremo, izvežbanje in nastop kora v drami). 2. oprava, oprema, stroški za vprizoritev igre; darilo v denarju, dohodek, vojne potrebščine (plačilo in živež).

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.