Franja

θρόος, ὁ, skrč. θροῦς 1. hrup, šum, klic, krik, vpitje. 2. mrmranje, govor(ica), glas.

ἰά², ion. ἰή, ἡ glas, zvok, klic, krik, vpitje.

ἵημι [Et. iz ji-jē-mi, l θ t. ja-c-io, jē-c-i; ἧκα (iz ἕ-ηκά). – Obl. pr. 2 sg. ἵης, (ἵεις, ἱεῖς), 3 sg. ἵησι (ἵει, ἱεῖ), 3 pl. ἱᾶσι, cj. ἱῶ, opt. ἱείην, imper. ἵει, ἱέτω, inf. ἱέναι, pt. ἱείς, impf. ἵην, ἵειν, 3 pl. ἵεσαν, fut. ἥσω, ἥσομαι, aor. ἧκα, du. εἷτον, pozn. tudi ἥκαμεν, cj. ὧ, ᾗς itd.; opt. εἵην, imper. ἕς, ἕτω, pt. εἵς, inf. εἷναι, med. εἵμην itd., pf. εἷκα, pass. pf. εἷμαι, aor. εἵθην, fut. ἑθήσομαι, adi. verb. ἑτός in ἑτέος – ep. ion. pr. ind. 3 pl. ἱεῖσι, cj. ἱέω, 3 sg. ἱῇσι, 3 pl. ἱέωσι, inf. ἱέμεν(αι), impf. 3 pl. ἵεν, fut. (ἀν) έσει, inf. (μεθ) ησέμεν(αι); aor. ἕηκα, du. ἕτην, pl. ἕμεν, ἕσαν in ἥκαμεν, ἧκαν, cj. ἥω, εἵω, 3 sg. ᾗσι, ἥῃ in ἕῃ, inf. ἕμεν(αι); aor. med. ind. 3 sg. ἕτο, pl. ἕντο, pf. pass. ἕωμαι]. I. act. 1. trans. storim, da se kaj premakne, izpustim, premikam, a) pošiljam, odpošiljam; ἐν παρηορίῃσι v-, napregam na vrv, οὖρόν τινι pošiljam komu ugoden veter, ὄπα, φωνήν zaženem glas, oglašam se, ἔπος izpregovorim, γλῶσσαν govorim (grški) jezik; πᾶσαν γλῶσσαν neprestano trdim, γόον, κωκυτόν zaženem (prebridek) jok, jočem, δάκρυα prelivam solze, ῥόον ἐς τεῖχος storim ali pustim, da teče, ὕδωρ izlivam vodo, νᾶμα πυρός izpuščam iz sebe, izžarjujem; b) mečem, lučam λᾶαν, streljam, izstrelim οἰστόν; μεγάλων ψυχῶν merim na, namerjam strelo na visoke ljudi; c) puščam doli, razpuščam; κόμας, ἐθείρας pustim, da padajo lasje po ramah, ἐκ χειρός τι izpuščam iz roke, ἧκε φέρεσθαι izpustil je, pustil je pasti; ἄκμονας obešam, pritrjujem, ἐμαυτὸν κατά τινος mečem se, spuščam se doli. 2. intr. tečem, iztekam se, izviram. II. med. 1. planem, hitim, vržem se na, zakadim se, pridirjam. 2. težim, stremim, hrepenim po čem, želim kaj, prizadevam si; ἱέμενος hlastno, željno.

ἴσκω ep. ἐίσκω [Et. iz ϝικ-σκω, gl. ἔοικα, εἰκών] impf. ἤισκον 1. napravljam enako, podobno, enačim, posnemam, φωνὴν ἴσκουσ' ἀλόχοις pri čemer si posnemala glas žen, ἴσκε ψεύδεα πολλὰ λέγων ἐτύμοισιν ὁμοῖα izmislil si je mnogo prevar, podobnih resnici. 2. smatram za enako, imam za koga, vidim, da je enak, primerjam τινά τινι. 3. domnevam, sodim, mislim, smatram.

ἰωή, ἡ (ἄημι) ep. poet. 1. glas, zvok, vpitje, kričanje. 2. prasketanje, šumenje, šviganje.

κάκη, ἡ κακία, ἡ (κακός) 1. malopridnost, malovrednost, izprijenost, zlobnost, hudobija, malosrčnost, strahopetnost. 2. slab glas, sramota (Tuk. 3, 58). 3. NT zlo, nadloga, težava.

καναχή, ἡ [Et. lat. cano, ere, nem. Hahn (stvn. hano, odtod tudi Henne)] ep. poet. donenje, žvenk(et), rožljanje, glas, odmev; ἡμιόνοιιν topot, peketanje, ὀδόντων škripanje.

κατα-φέρω, κατα-φορέω 1. act. a) med. doli nesem, spravim, vodim, peljem, odnesem Ἄϊδος εἴσω; b) ψῆφον glasujem, oddam glas = odobravam NT; c) πληγήν oplazim, udarim; d) poplačam. 2. pass. a) doli me zanese, priplovem, dospem v pristanišče εἴς τι; b) zrušim se, doli padem, doli se spuščam; c) ὕπνῳ trdo zaspim NT; d) λύχνος pogorim.

κέλαδος, ὁ [Et. iz qelā-d-, lat. classis iz qlad-ti-, kor. qalā, gl. καλέω] ep. poet. krik, vrišč; hrup, šum, hrušč, glas Εὐίου, zvok λύρας; pok(anje) z bičem, ὀξὺν δι' ὤτων κέλαδον ἐνσείσας storil je, da je zašumel pok skozi ušesa.

κῆλον, τό ep. strelica, puščica; poet. glas, zvok lire.

κλαγγή, ἡ (κλάζω) zvok, glas, žvenket, brnenje βιοῖο, krik, vrišč, hrup (ljudi), kruljenje, cviljenje συῶν.

κλεηδών, όνος, ἡ, κληηδών ep. κληδών, όνος, ἡ (κλέω) 1. nagovor, klic, glas, govorica, vest, πατρός o očetu. 2. (ugodno) znamenje, dober glas, slava.

κλέος, τό (κλείω) [samo nom. in acc. sg. κλέος in pl. κλέεα, κλέᾱ, κλέᾰ] 1. glas, vest, govorica, τινός o kom, σὸν κλέος vest o tebi. 2. dober glas, slava ἄρνυμαι, λαμβάνω, κλέος εἶναι πρός τινος delam komu čast, κλέος ἔχω τὰ περὶ τὰς ναῦς sem na dobrem glasu glede na mornarstvo; pl. slavna dela junakov ἀείδω, ἀκούω.

κροῦμα, ατος, τό (κρούω) brenkanje (na strune), glas (strun).

λαμπροφωνία, ἡ, ion. -ίη jasen, čist, zvonek glas.

λόγος, ὁ (λέγω) I. govorjenje 1. beseda (lat. vox), izraz, ἑνὶ λόγῳ z eno besedo, kratko, ὡς εἰπεῖν λόγῳ da na kratko povem, tako rekoč, οὐ πολλῷ λόγῳ εἰπεῖν da na kratko povem. 2. a) govor, ἤρξατο λόγου začel je govor, λόγος γίγνεται, ἐστὶ περί τινος govori se o čem, πρὸς τῶν θεῶν, ὧν νῦν ὁ λόγος ἐστίν o katerih sedaj govorimo; ἔργα λόγου μείζω večja, kot bi se dalo razložiti (povedati), neizrečeno velika, nepopisna, λόγον ποιοῦμαι, ἔχω περί τινος govorim o čem, napeljem govor na kaj, pogovarjam se o čem, πρός τινα s kom; slično: λόγος ἐμβάλλεται govori se, τῷ λόγῳ διέρχομαι razpravljam o čem, izražam z besedami, λόγον προσφέρω τινί nagovorim koga, prosim koga česa περί τινος; toda λόγον τινὸς προσφέρω donesem, (skrivaj) naznanim čigave besede; λόγου ἄξιος spomina vreden, važen, λόγῳ εἶπον ustno sem povedal, οὐ πολλῷ λόγῳ εἶπον nisem govoril obširno, na kratko sem povedal, διὰ λόγον ustno NT; b) pogovor, razgovor, pogajanje, posvetovanje, (συν)έρχομαι, ἀφικνέομαι, εἶμι εἰς λόγους pridem h komu na pogovor (posvetovanje), pogovarjam se s kom τινί, ἐμαυτῷ διὰ λόγων ἀφικόμην govoril sem sam s seboj = premišljeval sem pri sebi, ἐν λόγοις εἰμί τινι pogovarjam se s kom, λόγους ποιοῦμαι περί τινος začnem se pogajati zaradi česa, ἐς τοιούτους λόγους ἐμπίπτειν ἀναγκάζομαι prisiljen sem tako govoriti; posebno dovoljenje, pravica govoriti; λόγον αἰτέομαι prosim besede, τυγχάνω λόγου dobim besedo, pridem do besede, δίδωμι λόγον τινί dam komu besedo; c) α.) rek, izrek, pregovor, λόγος ἀρχαῖος, παλαιός, božji izrek, prorokovanje δρυὸς λόγοι μαντικοί; β.) povelje, zapoved δέκα λόγοι NT, ἐπὶ τῷ πλήθει λόγος (ἐστί) narod odločuje sam; γ.) naročilo, predlog, pogoj φέρω τοὺς αὐτοὺς λόγους, λόγον δέχομαι; λόγος γίγνεται περί τινος predlaga se kaj, λόγον προσφέρω predlagam, ἐπὶ τίνι λόγῳ pod kakim pogojem, v kak namen, ἐπὶ λόγῳ τούτῳ v ta namen, pod tem pogojem; δ.) dogovor, sklep: οὐκ ἦλθον ἐς τούτου λόγον, ὥστε μάχεσθαι niso mogli skleniti, κοινῷ λόγῳ po skupnem sklepu, ἐπί τινι λόγῳ na podlagi dogovora; ε.) trditev, izjava, τῷ σῷ λόγῳ po tvoji trditvi, λόγῳ ὡς Λακεδαιμονίων νικώντων vsled izjave, da so L. zmagali; ζ.) beseda (na katero se lahko zanesemo) Sof. O. C. 651 (opp. ὅρκος); η.) (prazne) besede (opp. ἔργον), izgovor, pretveza, λόγοις φιλέω ljubim samo z besedami, λόγοις ἐλεέω pomilujem (tolažim) z lepo besedo, ὡς γυναῖκα τῷ λόγῳ na videz žensko, λόγους λέγω blebetam, λόγου ἕνεκα samo na videz, ἐκ σμικροῦ λόγου pod malenkostnim izgovorom. 3. vsebina govora: a) govorica, vest, glas, poročilo, slava; λόγος διῆλθε govorica (glas) se je razširila, λόγος ἐστί, ἔχει, κατέχει, φέρεται pripoveduje se, govori se, govorica je; λόγον ἔχεις imaš slavo, λόγος ἀγαθός σε ἔχει dobro se govori o tebi, ἔχω λόγον govori se o meni, λόγου πλείστου zelo ugleden; λόγῳ οἶδα, ἐξακούω, πυνθάνομαι drugi so mi to povedali, od drugih vem; b) govor po obliki in vsebini: α.) pripovest, resnična zgodba (opp. μῦθος), basen, bajka; τέρπω τινὰ λόγοις razveseljujem koga s povestmi, λόγους πλάττω izmišljam bajke (prazne govorice), λόγον λέγω pripovedujem basen, λόγος τοῦ κυνός basen o psu, οἱ Αἰσώπου λόγοι Ajzopove basni; β.) opis, spis, zgodovinsko delo, knjiga, oddelek (knjige), ἐν τοῖσι Ἀσσυρίοισι λόγοισι v odstavku, kjer se govori o Asiriji, οἱ πρῶτοι τῶν λόγων prve knjige (zgodovine), prejšnji spisi, ἐν ἄλλῳ λόγῳ na drugem mestu (moje zgodovine); γ.) proza ἐν λόγῳ καὶ ἐν ᾠδαῖς; δ.) javen govor, zgovornost, govorništvo ἡ λόγων τέχνη; ε.) načelo, teorija, nauk NT; ζ.) razlaga, pojem, bistvo; οὐσία, ἧς λόγον τοῦ εἶναι δίδομεν bitje, kateremu pripisujemo resnično bivanje. 4. stvar (o kateri se govori), tvarina, snov (govora), τὸν ἐόντα λόγον φαίνω (λέγω) opišem stvar tako, kakršna je, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ pokažem slabo stvar kot dobro, ἐπεὶ πάντ' ἐπίστασαι λόγον ker ti je cela stvar znana, ἱκανὸς αὐτῷ ὁ λόγος ima dosti snovi za govor, ἄλλος λόγος (ἂν εἴη) to je (bi bila) druga stvar,. 5. NT λόγος Beseda, Sin božji. II. računanje. 1. a) račun, ob-, preračun, zagovor, odgovor, λόγον αἰτέω, ἀπαιτέω, λαμβάνω zahtevam račun, pozivljem na odgovor, λόγον συναίρω napravljam račun, λόγον ὑπέχω sem odgovoren; λόγον (ἀπο)δίδωμι dajem račun (odgovor), ἐμαυτῷ περί τινος dajem sebi odgovor, skrbno preudarjam pri sebi; b) preudarjanje, ἀληθεῖ λόγῳ χράομαι preudarjam prav; mnenje, namen, ἐπὶ τῷδε τῷ λόγῳ ὥστε s tem namenom, da, τῷ ἐκείνων λόγῳ po mnenju onih,. 2. ozir (anje), čislanje, spoštovanje, ugled, pomen, veljava, vrednost; λόγον ποιοῦμαι, ἔχω jemljem v poštev, oziram se na kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ποιοῦμαι, οὐδένα λόγον ἔχω ne jemljem v poštev, ne uvažujem, ne oziram (menim) se za kaj, ἐν οὐδενὶ λόγῳ ἀπώλοντο neslavno so poginili; ἐς χρημάτων λόγον ἰσχύω z ozirom na premoženje, λόγου οὐδενός (ἐλαχίστου, σμικροῦ) εἰμι nimam nobene veljave, sem brez ugleda, οἱ λόγου πλείστου ὄντες najuglednejši možje; ἐς λόγον τίθεμαι oziram se na kaj, upoštevam, čislam, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον z ozirom na to, potemtakem; ἐν ἀνδραπόδων (συμμάχων) λόγῳ γίγνομαι (εἰμί) veljam, smatram se za sužnja (zaveznika), ἐν ὁμήρων λόγῳ ποιέομαι štejem med talnike. 3. (pameten) vzrok, povod, razlog, λόγον ἔχω imam (pameten) vzrok, οὐκ ἔχει λόγον za to ni pametnega razloga = ni misliti, οὐδὲ πρὸς ἕνα λόγον niti iz enega pametnega vzroka, τίνι λόγῳ iz katerega vzroka, ἐξ οὐδενὸς λόγου brez vzroka. 4. razmerje, način, ἀνὰ λόγον po razmerju; κατὰ λόγον τῆς δυνάμεως v primeri z njih močjo, κατὰ τοῦτον τὸν λόγον na ta način, κατὰ τὸν αὐτὸν λόγον τῷ τείχει na isti način, ravno tako kakor zid. 5. a) pamet, razum, μετὰ λόγου, κατὰ λόγον pametno, ὀρθὸς λόγος prava pamet, λόγον ἔχω τινός razumem, vem kaj, ὁ λόγος αἱρεῖ zdrava pamet veleva (uči), pametno je; b) bistvo, pomen τῆς ψυχῆς.

μολπή, ἡ (μέλπω) ep. poet. petje, glas, zvok, godba, ples s petjem, ples, igra, zabava.

μονόω, ion. μουνόω (μόνος) 1. act. osamim, puščam samega τινά; γενεήν nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin). 2. pass. sem zapuščen, oropan, osamljen, samevam, μουνωθέντες τῶν συμμάχων brez bojnih zaveznikov; pos. ἐμουνοῦντο (Her. 8, 123) stali so osamljeni t. j. vsak je imel samo en glas.

οἰμώζω [fut. οἰμώξομαι, aor. ᾤμωξα, pt. pf. pass. ᾠμωγμένος] 1. intr. tožim, vzdihujem, tarnam, rjovem, stokam, μέγα na glas, οἰμώξει slabo se ti bo godilo, slaba ti bo pela; εἶπεν, ὅτι οἰμώξοιτο da se mu bo slabo godilo. 2. trans. obžalujem, (po)milujem koga τινά, τί.

οἰωνίζομαι d. m. (brez augm.; οἰωνός) 1. opazujem ptičji let ali glas. 2. prorokujem iz ptičjega letanja, slutim, smatram kaj za (usodno) znamenje.