-
ἀγωγή, ἡ (ἄγω) 1. odpeljanje, odprava, odprema, prevoz, odhod; τὴν ἀγωγὴν ποιοῦμαι odpeljem se, αἱ ἀγωγαί (po) hodi. 2. a) vodstvo, vzgoja; b) vedenje, življenje NT.
-
ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).
-
ἀγωνιάω (ἀγωνία) 1. tekmujem, trudim se, hočem se boriti, περί ali ὑπέρ τινος. 2. vznemirjam se, plašim se, bojim se (ἐπί τινι).
-
ἀγωνίζομαι (ἀγών) d. m. [fut. ἀγωνιοῦμαι; aor. ἠγωνισάμην, pf. ἠγώνισμαι, aor. pass. ἠγωνίσθην; ion. pf. 3. pl. ἀγωνίδαται; ἀγωνιστέος] 1. tekmujem, bojujem se, borim se, πρός τινα ali τινί: s kom, (περί τινος za kaj); στάδιον: tekmujem v teku za stavo. 2. a) branim se, zagovarjam se, pravdam se; b) govorim javno, razgovarjam se (o znanstvenem predmetu); trudim se za, težim na kaj (ποός τι). – pass. πολλοὶ ἀγῶνες ἀγωνίδαται so se dobojevali.
-
ἀ-δεισι-βόης, ου, ὁ, poet. kdor se ne boji bojnega hrupa, brez strahu, neustrašen.
-
ἄ-δερκτος 2 (δέρκομαι) poet. ne videč, slep, τητώμενος ἀδέρκτων ὀμμάτων oči oropan, tako da ne morejo videti. – adv. ἀδέρκτως ne da bi se tja ozrl.
-
ἀδέω (ἄδην) [samo opt. aor. ἀδήσειεν in pt. pf. ἀδηκότες in ἀδδηκότες] ep. nasitim se, naveličam se česa; pf. presit sem česa, pristudilo se mi je kaj.
-
ἀδῐκέω (ἄδικος) 1. act. a) abs. krivično ravnam, grešim; b) delam (storim) krivico komu (τινά), razžalim; škodujem; (γῆν) opustošim; ἀδικεῖτε πολέμου ἄρχοντες krivično ravnate, ker začenjate vojsko. 2. pass. (s fut. ἀδικήσομαι), dela (stori, godi) se mi krivica, trpim krivico ali škodo.
-
ἀ-εικέλιος 3 in 2 ep. ἀ-εικής 2 nepristojen, neprimeren, sramoten, grd; slab, malovreden (χιτών); neznaten, majhen (μισθός); – οὔ οἱ ἀεικές spodobi se zanj; οὐκ ἀεικές = εἰκός naravno, samo ob sebi razumljivo; ἀεικέα ἕσσαι slabo si oblečen.
-
ἀεικῑ́νητος 2 (κινέω) ki se vedno giblje ali premika.
-
ἀεί-μνηστος 2 (μιμνῄσκω) vedno se spominjajoč, večen, nepozaben.
-
ἄεσα aor. ep. [Et. iz ἄϜεσα, kor. ves- (="bivati, muditi se") lat. Vesta, boginja domačega ognjišča, gršk. Ἑστία; nem. ge-wesen, das Wesen. – Obl. 1 pl. ἀέσαμεν, inf. ἀέσαι; skrč. ἆσα, ἄσαμεν] prespim, prenočim, prebijem, νύκτα.
-
ἄζα, ion. ἄζη, ἡ [Et.: iz azd-ja, kor. as, goreti, zgoreti; slov. ozdíti, ozdím, darren; ozdíca, die Darre; lat. areo (iz aseo), sušiti se] ep. 1. suša, prah. 2. nesnaga, plesnoba.
-
ἄζομαι (ἄζα) ep. (po)sušim se, venem.
-
ἄζω (ἄζα) sušim, pass. sušim se.
-
ἅζω, pass. ἅζομαι (iz ἅγjομαι, ἅγιος) ep. poet. 1. bojim se, spoštujem, častim. 2. ginevam, medlim.
-
ἀθ-ανατίζω (ἀθάνατος) 1. napravljam nesmrtnega, (o)vekovečim. 2. smatram se za nesmrtnega, verujem na nesmrtnost, Γέται οἱ ἀθανατίζοντες.
-
ἀ-θᾰ́νᾰτος 2 ep. poet. 1. nesmrten, neumrljiv, večen, neminljiv; οἱ ἀθάνατοι nesmrtni (bogovi); trajen. 2. pri Perzijanih se je zvala četa 10.000 izbranih pešcev οἱ ἀθάνατοι; ἀθάνατος ἀνήρ posamezen vojak te čete.
-
ἀθετέω (θετός, τίθημι) 1. odpravljam, odstranjujem, odklanjam, zametujem, NT. 2. izneverim se πίστιν, prelomim νόμον NT.
-
ἀθλεύω, ἀθλέω, ion. ἀεθλεύω, -έω (ἆθλον) borim se, tekmujem, trudim se, trpim muke, prenašam, robujem.