Franja

ἀμφι-νέμομαι med. ep. stanujem okoli po, v, na τί.

ἀμφι-τρέμω ep. (v tm.) trepečem, zatrepečem, tresem se (po vsem životu).

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-βλέπω 1. povzdigujem oči, oziram se gori, gledam v obraz, po-, zagledam (πρός τινα, τινί). 2. odprem zopet oči; izpregledam, zadobim zopet vid.

ἀν-άγω 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem κάρα; odjadram, odplovem νῆα; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim ἑορτήν, zapojem παιᾶνα; b) (po)peljem nazaj; intr. umikam se, ἐπὶ πόδα korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) τὶ εἴς τι izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; εἰς τοὺς παρόντας obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se ὡς ἐρωτήσων.

ἀνα-δείκνῡμι [ion. fut. ἀναδέξω, aor. ἀνέδεξα, aor. pass. ἀνεδείχθην, ion. ἀνεδέχθην] 1. (po)kažem, σημεῖον molim znamenje kvišku, dajem znamenje, πύλας (na stežaj) široko odpiram. 2. dam vedeti, namigujem, τινὶ ὁρᾶν τι pustim komu kaj gledati. 3. a) oznanjam, proslavljam; b) razglašam (imenujem, naredim, nastavim) koga za kaj; c) razodenem.

ἀν-αείρω [ep. aor. ἀνάειρα] (po)vzdignem (roke); dobivam τάλαντα.

ἀνα-θάλπω zopet po-, segrejem.

ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.

ἀν-αίτιος 3 in 2 nedolžen, nekriv, brez krivde τινός; ἀναίτιος ἔσῃ παρὰ τοῖς στρατιώταις ne bodo te dolžili vojaki; οὐ δικαίως ἀναίτιός εἰμι ἀφροσύνης po pravici se mi očita nespamet.

ἀνα-καλέω, poet. ἀγκαλέω 1. act. a) glasno kličem, pozivljem; slavim πῦρ; zovem, nazivljem, imenujem εὐεργέτην; b) (po)kličem nazaj. 2. med. a) (po)kličem k sebi; θεούς na pomoč kličem, rotim; b) pokličem nazaj; σάλπιγγι dam trobiti na umik; c) pozovem pred sodišče; d) bodrim, osrčujem κύνας.

ἀνα-κάπτω ion. hlápam, hlastám po čem, požiram.

ἀνα-κεράννῡμι ep. (v tmezi) [aor. ep. ἀνα-κέρασσεν] po-, primešam, zmešam.

ἀνα-κηρῡ́σσω, at. -ττω javno razglašam, oznanjam (po glasniku).

ἀνακοπή, ἡ 1. odbijanje valov. 2. po povodnji zaostala voda.

ἀνα-μαιμάω ep. besnim, razsajam po τί.

ἀνά-παυλα, ἡ, ἀνά-παυμα, ατος, τό (ἀναπαύω), ἀνά-παυσις, εως, ἡ 1. odmor, oddih, odpočitek, κατ' ἀνα-παύλας po odmorih. 2. počivanje.

ἀνα-πνέω [inf. aor. ep. ἀμπνεῦσαι, imper. ἄμπνυε, aor. pass. ἀμπνύνθη, med. ἄμπνῡτο, oba z aktivnim pomenom] 1. oddahnem si, diham, vdihavam. 2. začnem zopet dihati, odpočijem se, popravim se, pridem do sape, oživim, ἐκ σέθεν po tebi.

ἀνα-πυνθάνομαι d. m. izprašujem, poizvedujem, dam kraj (po ogleduhih) preiskati; ταῦτα πραττόμενα zvem (da se kaj vrši ali namerava).