Franja

ἀλλήλοιν, ἀλλήλων [Et. iz ἄλλος po podvojitvi; ἄλλος – ἄλλον, ἄλλα – ἄλλα itd., odtod skrčeno v ἀλλᾱλλ-, kar je dalo po dissimil. ἀλλαλο-, ἀλληλο-] (samo gen. dat. acc. dual. in pl.) drug drugega (drugemu), medsebojno, vzajemno.

ἄλλην (sc. ὁδόν) adv. po drugi poti, drugam.

ἁμαξεύω (ἅμαξα) ion. vozim; pass. vozijo po meni, vozen sem (kjer se lahko vozi).

ἀμαύρωμα, ατος, τό (po)mrak, (p)otemnitev, otemnenje.

ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.

ἁμίλλημα, ατος, τό poet. pohlep, poželenje, γάμων po možitvi.

ἀμφ-αΐσσομαι (samo v tmezi) skačem okoli, pridrevim, prihrumim od vseh strani; χαῖται ὤμοις griva vihra, pada po plečih.

ἀμφί [Et. lat. ambi-, amb-, okoli, gal. Ambi (n. pr. Ἀμβί-δραυοι); stvn. umbi, odtod nem. um; idevr. m̥bhi, gršk. še ἀμφίς na obeh straneh, ἄμφω, lat. ambo, slov. oba] I. adv. na obeh straneh, okoli (in okoli), krog (in krog). II. praep. 1. z gen. okrog, okoli, blizu, glede, o; ἀμφὶ φιλότητος ἀείδειν peti o ljubezni; μάχεσθαι ἀμφὶ πίδακος zaradi česa. 2. z dat. na, ὤμοισιν, ἀμφ' ὀβελοῖσι πείρειν natakniti na ražnje; ἀμφ' ἑνὶ δούρατι βαῖνε usedel se je na bruno; blizu ἀμφὶ πύλῃσι; za, radi, zastran (μάχεσθαι); za in proti, na obe strani, skrbno φράζετο; λόγος λέγεται ἀμφί τινι (s kom); φοβηθεὶς ἀμφὶ γυναικί za; ἀμφὶ ἀπόδῳ glede odhoda. 3. z acc. a) krajevno: okrog, okoli, pri, ob, po; οἱ ἀμφί τινα, spremstvo, spremljevalci, pristaši, okolica; οἱ ἀ. Λεωνίδαν L. in njegovi vojaki; οἱ ἀ. Κορινθίους K. in njegovi zavezniki; ἀμφ' ἅλα kraj morja; ἀμφὶ ἄστυ po mestu; b) časovno: ob, med, ἀμφὶ μέσας νύκτας o(koli) polnoči; ἀμφ' ἀγορὰν πλήθουσαν okrog poldne (= ca. 10–12); c) pri števnikih: okoli, nekako, do (ἀμφὶ πεντήκοντα ἔτη); d) pren. τὰ ἀμφὶ τὸν πόλεμον kar spada k vojni; δαπανᾶν ἀμφί τι trositi za kaj; τὰ ἀμφὶ τάξεις taktika; ἀμφί τι ἔχειν brigati se za kaj, pečati se s čim; n. pr. ἀμφὶ δεῖπνον ἔχειν obedovati; κλαίειν ἀμφί τινα jokati nad (za) kom; φρονήματα ἀμφί τινα mišljenje proti komu; ἀμφ' ἐμαυτὸν σχολὴν ἔχω imam za sebe dosti časa.

ἀμφι-δρῠφής 2 ἀμφί-δρῠφος 2 (δρύπτω) ep. (na obeh licih) po vsem licu razpraskan.

ἀμφι-νέμομαι med. ep. stanujem okoli po, v, na τί.

ἀμφι-τρέμω ep. (v tm.) trepečem, zatrepečem, tresem se (po vsem životu).

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-βλέπω 1. povzdigujem oči, oziram se gori, gledam v obraz, po-, zagledam (πρός τινα, τινί). 2. odprem zopet oči; izpregledam, zadobim zopet vid.

ἀν-άγω 1. act. a) peljem, spravim gori (z nižjega na višji kraj), vodim (od morja v notranjo deželo), povedem (črez morje); vzdigujem κάρα; odjadram, odplovem νῆα; postavim, zgradim (poslopje); obhajam, slavim ἑορτήν, zapojem παιᾶνα; b) (po)peljem nazaj; intr. umikam se, ἐπὶ πόδα korak za korakom; c) žrtvujem, darujem NT; d) τὶ εἴς τι izvajam iz česa, nanašam na kaj. 2. pass. in med. a) odjadram, odplovem, veslam, vozim se na odprto morje, odhajam, krenem na pot; εἰς τοὺς παρόντας obračam se na navzoče; b) pričenjam, pripravljam se ὡς ἐρωτήσων.

ἀνα-δείκνῡμι [ion. fut. ἀναδέξω, aor. ἀνέδεξα, aor. pass. ἀνεδείχθην, ion. ἀνεδέχθην] 1. (po)kažem, σημεῖον molim znamenje kvišku, dajem znamenje, πύλας (na stežaj) široko odpiram. 2. dam vedeti, namigujem, τινὶ ὁρᾶν τι pustim komu kaj gledati. 3. a) oznanjam, proslavljam; b) razglašam (imenujem, naredim, nastavim) koga za kaj; c) razodenem.

ἀν-αείρω [ep. aor. ἀνάειρα] (po)vzdignem (roke); dobivam τάλαντα.

ἀνα-θάλπω zopet po-, segrejem.

ἀν-αιρέω [fut. NT ἀνελῶ, ep. aor. med. ἀνελόμην, ion. pf. act. ἀναραίρηκα, pass. 3 plpf. ἀναραιρέατο] I. act. 1. a) vzdigujem, (po)grabim, pobiram ἀπὸ χθονός; νεκρούς pokopavam; b) povzdigam glas iz globine, odgovarjam, prorokujem ὁ θεὸς (μαντείας); c) odnašam, dobivam ἀέθλια; d) začenjam πόλεμον. 2. odvzemam, uničujem, (u)morim, (raz)rušim, odstranjujem ὀλιγαρχίαν, νόμους, podiram σκηνήν; ἀνελὼν φέρω odnesem proč. II. med. 1. dvigam k sebi, jemljem (zase) v roke ἀσπίδα, ἔγχος; pobiram si, jemljem si nazaj, spametujem se ἐπιφροσύνας; σῖτα jemljem za svojo porabo, zauživam; pobiram in pokopavam (mrtvece), rešujem (utopljence); φιλοψυχίην dobivam veselje do življenja; ποινήν τινος jemljem zadostilo za kaj, maščujem se; ὀνόματα sprejemam; pren. (o ženski) spočnem. 2. oprčam, nakladam si kaj, πόλεμον začenjam, lotim se, πόνον prevzamem; τινά jemljem v službo; jemljem s seboj, prizadevam si; ἀγῶνας, Ὀλυμπιάδα zmagam v. 3. NT vzamem koga za svojega otroka, posinovim.

ἀν-αίτιος 3 in 2 nedolžen, nekriv, brez krivde τινός; ἀναίτιος ἔσῃ παρὰ τοῖς στρατιώταις ne bodo te dolžili vojaki; οὐ δικαίως ἀναίτιός εἰμι ἀφροσύνης po pravici se mi očita nespamet.