Franja

ἀν-εύχομαι d. m. poet. prekličem svojo željo ali prošnjo.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἀν-οίγνῡμι, ἀν-οίγω [impf. ἀνέῳγον, fut. ἀνοίξω, aor. ἀνέῳξα, inf. ἀνοῖξαι, pf. act. ἀνέῳχα, pass. ἀνέῳγμαι, aor. pass. ἀνεῴχθην, inf. ἀνοιχθῆναι, ep. impf. tudi ἀνῷγον, iter. ἀνοίγεσκον, poet. aor. ἀνῷξα] 1. odpiram, διαθήκας oporoko, ἀπὸ χηλοῦ πῶμα dvignem pokrov skrinje ali omare. 2. odkrivam, razodevam, spravljam na dan. 3. o mornarjih: pridem na široko morje; ὡς ἤνοιγε, ἤνοιξε (ὁδόν, πλοῦν) ko si je naredil pot (= kar najhitreje).

ἀν-ολολύζω glasno zakričim (od veselja ali žalosti) 1. zavriskam. 2. oplakujem, objokujem koga. 3. razvnemam k veselju, izpodbujam Θήβας.

ἀντάω (ἄντα) ep. ion. poet. [impf. ἤντεον] 1. nasproti prihajam, hodim, spopadem, spoprimem se s kom, napadem koga τινί; srečam koga, snidem se s kom τινός; deležen postanem česa, pridem do česa, dobim (slučajno) kaj od koga δαίτης, μάχης, ξεινίων; κακῶν zadene me nesreča; ὀπωπῆς zadobim pogled v kaj, vidim kaj, τινός ὑπό τινος trpim, dogodi, pripeti se mi kaj od koga. 2. pri stvarnem subjektu: tičem se česa, segam do, ἃ(sc. γονή) δὲ σπέρμα (acc. ozira) ἄντασ' Ἐρεχθεϊδᾶν ki po krvi (rodu) dosega (ali sega do) Er.

ἀντ-εισάγω 1. nasprotno tudi jaz vpeljem, uvedem kaj ali koga, ἀντί τινος namesto drugega ali zato. 2. vpeljem, uvedem vzajemno (v službe) εἴς τι.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀντι-βολέω (ἀντί-βολος) [impf. ἠντι-, ἠντεβόλουν, fut. ἀντιβολήσω, aor. ep. ἀντεβόλησα] 1. grem nasproti, srečam, zadenem slučajno na koga τινί, τάφῳ, φόνῳ prisoten sem pri pokopu ali umoru. 2. obračam se do koga s prošnjo, prosim τινά,. 3. najdem, dobim τινός, udeležim se česa, μαχής grem v bitko, γάμος … ἐμέθεν se mi bliža.

ἀντι-γραφή kar se spiše proti komu ali čemu, protispis 1. pismena tožba, obtožnica. 2. ovržba (tožbe), ugovor (proti zakonitosti tožbe).

ἀντι-κελεύω (nasprotno) tudi jaz zapovem; pass. tudi meni se veli ali zapove.

ἀντι-παραβάλλω vzporejam, primerjam τὶ πρός τι ali τί τινι.

ἀντί-πρῳρος 2 -πρωρος (πρῴρα) 1. s prednjim krmom (delom) ladje obrnjen proti komu, ἀντίπρῳρος γίγνομαί τινι postavim, razvrstim se proti komu ali postavim ladjo proti komu, ἀντιπρώρους ἐμβάλλω napadem od spredaj (storim, da se zadene kljun ladje v drugo ladjo), τὸ ἀντίπρῳρον συγκρούω trčim vkup s prednjim delom ladje, ἀντίπρῳρον (στράτευμα) προσάγω napadam od spredaj. 2. pren. τὰ ἀντίπρῳρα pred očmi (ležeč), jasen, očit βλέπω.

ἀντί-πυργος podoben ali enak stolpu.

ἀντι-τίθημι 1. postavljam nasproti, primerjam τί τινί, τί τινος. 2. postavljam ali dajem kaj v nadomestilo τί τινος.

ἀντρώδης 2 (εἶδος) jamast, luknjast, jami podoben, poln votlin ali brlogov.

ἀξία, ἡ (fem. od ἄξιος) 1. vrednost, (primerna) cena. 2. dostojanstvo, čast, ugled. 3. kar komu pristoja ali gre (plača, nagrada, zasluga, kazen, hvala), τῆς ἀξίας τιμήσομαι predlagal bom kazen, ki jo zaslužim, κατ' ἀξίαν po zaslugi, kakor se spodobi; πρὸς τὴν ἀξίαν z ozirom na zaslugo, po zaslugi; παρὰ τὴν ἀξίαν proti zaslugi, brez lastne krivde, nezasluženo εὖ πράττειν, ὑπὲρ τὴν ἀξίαν τὴν αὑτοῦ proti svoji zaslugi, več nego je zaslužil.

ἀξιό-κτητος 2 (κτάομαι) vreden, da se ima ali pridobi.

ἄ-οινος 2 poet. 1. brez vina. 2. kdor nima vina ali ne mara za vino, kdor ne pije vina (Evmenide, ker so se jim darovale žrtve brez vina).

ἀπ-ακρῑβόω spišem, izdelam kaj prav skrbno ali natančno.

ἀ-πάλαμ(ν)ος 2 (παλάμη) brez roke 1. brez pomoči, kdor si ne ve svetovati ali pomagati, neodločen, nedelaven, len. 2. komur ni mogoče odpomoči, nemogoč, neznosen, nespameten, brezbožen.