Franja

ἐσχατιά, ἡ, ion. -ιή (ἔσχ-ατος) skrajni del, kraj, rob, krajna stran, meja; od mesta oddaljeno posestvo; πολέμοιο zadnje čete.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἐσχατόων, όωσα ep. (pt. pr. od ἐσχατάω) ki je (se nahaja) na meji ali na robu, skrajni, zadnji, maroder, zaostajalec.

ἔσω-θεν adv. od znotraj, znotraj, notri NT.

ἐσωτέρω ion. = εἰσωτέρω, comp. od εἴσω.

ἑτέρηφι ep. dat. sg. fem. od ἕτερος.

ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.

ἑτέρω-θεν adv. (ἕτερος) 1. od druge strani. 2. na drugi strani, drugod, nasprotno.

ἔτι adv. [Et. lat. et, sor. slov. predl. od (iz ot, prim. ot-rok)] 1. čas. še, še vedno, še dalje, ἔτι γε še sedaj, ἔτι καὶ νῦν še tudi sedaj, νῦν ἔτι (sedaj) še vedno, ἔτι καὶ ἐς τόδε še zmerom, do tega trenotka, οὐκέτι, μηκέτι nič več, οὐδεὶς ἔτι nihče več. 2. a) dalje še, vrhu tega, razen tega; b) pri komp. ἔτι μᾶλλον še več.

ἔτος, ους, τό [Et. iz ϝέτος, lat. vetus, eris, strsl. vetъhъ, star (iz vetuso-); odtod imena (prvotno) enoletnih živali: lat. vitulus, nem. Widder] leto; v pl. čas, ὥρα ἔτους letni čas, ἔτος εἰς ἔτος od leta do leta.

εὐ-ήνεμος 2, dor. εὐ-ᾱ́νεμος 2 (ἄνεμος) poet. od vetra dobro prepihan, zračen βᾶσσαι.

εὐθύς, εῖα, ύ, ep. ion. ἰθύς, εῖα, ύ 1. raven, naravnost, τὴν εὐθεῖαν (ὁδόν) naravnost, εὐθυτέρα ὁδός krajša pot. 2. odkritosrčen, pravičen, iskren λόγος; ἐκ τοῦ εὐθέος odkritosrčno, naravnost, ἀπὸ τοῦ εὐθέος λέγω govorim odkritosrčno. 3. adv. εὐθέως, εὐθύς, εὐθύ, ep. ion. ἰθέως, ἰθύς, ἰθύ a) kraj. naravnost (naprej), ravno na τινός, ἐπί τινος, πρός τι (τινα), τὴν ἰθεῖαν(sc. ὁδόν) πλέω veslam, plovem naravnost; b) čas. precej, takoj, na mestu, εὐθὺς νέοι ὄντες takoj od mladih dni; z ἐπεί, ὡς in pt.: brž ko, εὐθὺς ἥκων takoj po svojem prihodu, εὐθὺς ἀπαλλαττομένη τοῦ σώματος brž ko se loči od telesa; εὐθὺς σύ γε εἴρηκας ravnokar. – sup. ep. ἰθύντατα popolnoma pravično, najpravičneje.

εὐράξ adv. (εὖρος) ep. od strani, na strani.

εὑρετέος 3 (adi. verb. od εὑρίσκω) ki se mora najti.

εὑρετός 3 (adi. verb. od εὑρίσκω) (iz)najden, ki se more najti.

εὑρίσκω [augm. εὑ in ηὑ, fut. εὑρήσω, aor. εὗρον, ηὗρον, NT εὕρησα, εὗρα, pf. εὕρηκα, ηὕρηκα, pass. pf. ηὕρημαι, aor. εὑρέθην; med. fut. εὑρήσομαι, aor. εὑρόμην, NT εὑράμην, ep. inf. aor. act. εὑρέμεναι] 1. act. a) najdem (kar iščem), iznajdem, izmislim ἔργα, μῆχος, izsledim, odkrijem τὸν αὐτόχειρα, spoznam, izvem τινά, τί, inf., ὅπως, τέκμωρ najdem izhod (rešitev), toda τέκμωρ Ἰλίου εὑρίσκω razrušim Ilij; b) najdem (slučajno), namerim, naletim na, dosežem, dobim κλέος, κέρδος, τινά, τί, ἄζηλον βίον, κακόν zabredem v nesrečo; z dvojnim acc.: ἐμὲ μέγαν εὗρον da sem velik, τοὺς θεοὺς κακούς da so bogovi hudobni; c) o blagu: najdem (kupca), ὅκως εὑροῦσα πολλὸν χρυσίον πρηθείη ko je bila drago prodana, ἀποδίδομαι τοῦ εὑρόντος prodam za vsako ceno; (χρήματα), ἃ εὗρε πλέον ki je več neslo (znašalo) kakor. 2. pass. najdem se; s pt. pokaže se, da sem, ἄνους ηὑρέθη pokazal je, da je neumen, κακός τ' ὢν κἀκ κακῶν εὑρίσκομαι pokaže se, da sem hudoben in sin hudobnih staršev, ἢν εὑρεθῇς μὴ δίκαιος ὢν ako se pokaže, da nisi bil pošten, ὅτῳ γάμοι ξυνόντες ηὑρέθησαν ἀνόσιοι kateremu se je dokazal brezbožen zakon; pogosto = εἶναι: τίς ἂν προνούστερος εὑρέθη kdo neki je bil previdnejši, μέγα πένθος φίλοις εὕρηται. 3. med. a) iznajdem sebi, izmislim si ὄνομα, dosežem, pridobim si kaj, καὶ ταῦτα πάντα σοῦ θανόντος εὑρόμην vsega tega je kriva tvoja smrt; najdem λόγους, nakopljem si κακόν; b) dosežem, izprosim (si) kaj od koga ἀγαθόν τι παρά τινος, inf., ὠφέλειαν ἀπό τινος; c) pridobim komu kaj, εὕρετο ὅπως μὴ ἀνεπιστήμονας εἶναι našel je sredstva, da niso bili nevešči.

εὐροέω (εὔ-ροος) gladko tečem, gre mi od rok, imam srečo; πρὸς τὴν ὑπόθεσιν gladko govorim o predmetu.

εὐρύ-οπα, ὁ ep. = εὐρυ-όπης [nom. in voc. = acc.] dalekoviden, širnoviden (od ὄψομαι) drugi: dalekoglasen, mogočno grmeč, v daljavo grmeč (od ϝοπ, ὄψ, lat. vox).

Εὐρύ-πυλος, ὁ 1. Tesalec, ki se je bojeval pred Trojo. 2. Priamov nečak, ubit od Neoptolema.

εὔ-φημος 2, dor. εὔ-φαμος (φημί) 1. ki govori srečonosne besede, ki pobožno molči, nem, εὔφημα φώνει govori pametno (= εὐφήμει); εὔφαμον στόμα φροντίδος pobožnega srca vzdih, ὑπ' εὐφήμου βοῆς nemotena od zle besede, s pobožnim molkom. 2. srečen, svet, ugoden. 3. NT blagoglasen, sloveč.