Franja

ὁρμάω, ion. ὁρμέω (ὁρμή) [fut. ὁρμήσω itd., pass. pf. 3 pl. ion. ὁρμέαται; med. fut. ὁρμήσομαι, aor. ὡρμήθην] I. act. 1. trans. storim, da se kaj premika; a) premikam, poganjam, naganjam, podim, tiram, priganjam τινὰ ἐπί τινα, ἐς πτόλεμον; pass. prignan, primoran sem πρὸς θεῶν, ὑπ' ἔρωτος; ὁρμηθεὶς θεοῦ navdušen (navdahnjen) od boga; b) povzročim, vnamem πόλεμον, ὁδόν nastopam pot, στρατείαν začenjam, povzročim τὰς διόδους πτεροφυεῖν; pass. ὡρμάθη πλαγά udarec ga je zadel; c) pren. preudarjam, premišljam, nameravam. 2. intr. premikam se; a) odrinem, odhitim, odpotujem, odjadram, napotim se; b) planem, hitim, drevim ἐς πατρὸς δόμους, navalim na, zaganjam se, zakadim se μετά τινος, ἐπί τινα, εἰς φυγήν spustim se v beg; c) nameravam, pripravljam se k čemu, hočem, prizadevam si, začenjam, delam na kaj, hrepenim, težim po čem εἰς, ἐπί, πρός τι, τινά in z inf. II. med. (z aor. pass.) 1. a) hitro, (urno) odrinem, odhitim, prodiram, ὁρμηθεὶς πλέω vzdignem se ter plovem, ποιέειν začnem delati; pritiskam, hitim, ἀπό τινος odpotujem, odhajam, ἀπ' ἐλασσόνων ὁρμώμενος z manjšimi sredstvi opremljen; στρατεύεσθαι hitim na, pripravljam se na vojno, ἐς ὁδόν pripravljam se na pot, podvizam se; b) napadam, navalim na koga; c) ἔκ τινος začenjam, izhajam iz izhodišča, pričnem (kje se vojskovati) n. pr. ἐκ Χερρονήσου; d) sledim, izviram, izhajam iz česa τῶν ἐξ ἐκείνης ὡρμημένων; e) ἐκ παίδων εἰς ἥβην prestopam iz deške v moško dobo; λόγος (φάτις) ὥρμηται govorica se je hitro razširila. 2. pripravljam se na kaj, nameravam kaj, želim, hočem z inf.; ὥρμημαί σε διδάξων, hočem ti pokazati, naučil te bom.

ὄρνῡμι, ὀρνύω ep. poet. [Et. kor. er, vzkipeti, vzdigovati se, lat. orior, oriri; ortus, orīgo. – Obl. pr. imper. ὄρνυθι, inf. ὀρνύμεν(αι), fut. ὄρσω, aor. ὦρσα, cj. 1 pl. ὄρσωμεν in ὄρσομεν, inf. ὄρσαι, iter. ὄρσασκε, aor. redupl. ὤρορε; med. ὄρνυμαι, impf. ὠρνύμην, fut. ὀροῦμαι, aor. ὠρόμην, 3 pl. ὄροντο, cj. ὄρηται, opt. ὄροιτο, kor. aor. ὦρτο, imp. ὄρσο, inf. ὄρθαι, pt. ὄρμενος, meš. aor. imp. ὄρσεο, ὄρσευ, pf. act. ὄρωρα, plpf. ὠρώρει in ὀρώρει, pf. med. ὀρώρεται, cj. ὀρώρηται s prez. pom.] I. act. storim, da se kdo vzdigne, poženem, premikam 1. a) za ljudi: priganjam τινά τινι, ἐπί τινι proti komu, poganjam, rečem, da naj vstane ali se dvigne, budim, ἐξ εὐνῆς iz spanja; b) za živali: spodim, prepodim, splašim, iztiram; c) duševno: vznemirjam, dražim, razburjam, zmešam, ganem θυμόν; izpodbujam, vnemam, hrabrim. 2. o stanju in stvareh: povzročujem, napravljam, dvigam θύελλαν, κύματα, νοῦσον, ἔριν. II. med. 1. zganem se, premikam se, kretam se, odhajam, gibljem se, izpreminjam se, preplašim se. 2. dvigam se, vstajam, skočim (planem) kvišku, navalim, planem na koga, hitim, letim ἐς ἔριν; νηῦς plovem. 3. pripravljam se k čemu ἴμεν, εὕδειν, nastajam, vnemam se, izbruhnem, dvigam se νότος, καῦμα, πῦρ, κλέος, ἔρις, πόλεμος, βοή; ἄτη ὀρνυμένα πόλει ki drevi proti mestu; ὄρσο na noge, kvišku, hajdi!

ὀροθῡ́νω ep. [impf. ὀρόθυνε, aor. ὀρόθυνον] izpodbujam, poganjam, dražim τινά, razburkam ἀέλλας, vzbujam, storim, da naraste ἐναύλους.

ὅς², ἥ, ὅ pron. rel. [Et. iz jos, jā, jo-d; strslov. i, ja, je, jego, jemu; slov. n-jega, n-jemu itd. – Obl. ion. vedno τό; gen. οὗ, ἧς, ep. ὅο, ὅου, ἕης; ion. τοῦ, τῆς, τοῦ; dat. pl. οἷς, αἷς, ep. οἷσιν, ᾗσι in ᾗς; ion. τοῖς, ταῖς; poleg tega ὅστε, ep. ὅτε, ἥτε, dor. ἅτε; nom. pl. n. ἅτε, acc. pl. fem. τάστε] kateri, katera, katero, ki, koji; posebno pomni: 1. ἔστιν ὅς marsikateri, εἰσὶν οἵ nekateri, οὐδεὶς ὃς οὐχί vsakdo. 2. οὗ kje, kdaj, ἀφ' οὗ, ἐξ οὗ odkar, potemko, ἐν ᾧ dokler, medtemko; εἰς ὅ, μέχρι οὗ dokler (ne), dotedaj, da; ἀνθ' οὗ, δι' ὅ zakaj, čemu; ἐφ' ᾧ pod pogojem, da. 3. včasih ima ὅς tudi drug pomen, in sicer a) finalen z ind. fut. ὅπλα κτῶνται, οἷς ἀμυνοῦνται τοὺς ἀδικοῦντας da bi ž njim odbili; b) kavzalen = ὅτι ker: θαυμαστὸν ποιεῖς, ὃς ἡμῖν οὐδὲν δίδως; c) konsekutiven, zlasti ako stoji v prejšnjem stavku οὕτως, τοσοῦτος itd.: οὐκ ἔστιν οὕτω μῶρος, ὃς θανεῖν ἐρᾷ; d) hipotetičen: βέλτερον ὃς φεύγων προφύγῃ κακὸν ἠὲ ἄλφη; νεμεσσῶμαί γε μὲν οὐδὲν κλαίειν, ὅς κε θάνῃσι; τῷ ἀνδρί, ὃν ἂν ἕλησθε, πείσομαι. 4. Attractio relativi. Oziralni zaimek se sklada v spolu in številu s svojo odnosnico, v sklonu pa se ravna po glagolu stavka, v katerem stoji. Pogosto pa, posebno tedaj, kadar bi stavkovni sklad zahteval pri oziralniku akuzativ, se more tudi v sklonu nasloniti na svojo odnosnico. Ako je odnosnica pron. demonstr., se izpusti. Odnosni samostalnik stopi pogosto v oziralni stavek: τῆς γενεῆς, ἧς Τρωῒ Zεὺς δῶκε; οὐδὲ σύμφωνα, οἷς (= τούτοις, ἅ) τὸ πρῶτον ἔλεγες; ὧν οἱ θεοί σοι ἔδωκαν ἀγαθῶν ἄξιος (= ἄξιος τῶν ἀγαθῶν, ἅ …); ξὺν ᾧπερ εἶχον οἰκετῶν πιστῷ μόνῳ (= σὺν τῷ πιστῷ, ὃν μόνον εἶχον πιστόν). Tuintam se pa obratno nasloni odnosnica na oziralnik: ἀνεῖλεν αὐτῷ θεοῖς οἷς ἔδει θύειν (= θεούς, οἷς ἔδει θύειν).

ὅσος 3 [Et. iz ὁτjο-ς, kor. jo-, gl. ὅς] ep. poet. tudi ὅσσος, ὅσσος τε, ep. ὁσσάτιος, korel. k τόσος, τοσοῦτος; tako velik (dolg, daleč, tolik), kakor; kolikršen: 1. τοσοῦτος, ὅσος = lat. tantus … quantus tolikšen kakor, τοσοῦτοί ἐσμεν, ὅσοι νῦν συνεληλύθατε toliko nas je, kolikor se vas je sedaj sešlo; pl. vsi, ki; vse, kar; ὅσοι μὲν … οἳ δέ vsi ki … ti pa; ὅσος τις kolikršen pač, ὅσοί τινές εἰσιν kolikor jih je, v kolikršnem številu pač, ὅση μὴ ἱερὰ (χώρα) kolikor je neposvečene zemlje. – pri sup. kar: ὅσας πλείστας (ἐδύνατο) kar največ; tudi brez δύνασθαι; ἀμήχανος ὅσος neizmerno (čudo) velik, θαυμαστὸς ὅσος (mirum quantum) čudovito velik; ἄφθονοι ὅσοι v obilici. 2. v zavisnem vprašanju: ὁρᾷς, ὅση ἡ θεῶν ἰσχύς ἐστιν. 3. v vzkliku: εἰς ὅσον κλύδωνα συμφορᾶς ἐλήλυθεν v kako veliko nesrečo je zabredel! 4. brez glagola: ὅσαι ἡμέραι vsak dan, ὅσα ἔτη (ἐστίν) kolikor je let, vsako leto. 5. z inf. (za τοσοῦτος) = ὥστε: τὸ θεῖον τοσαύτην ἔχει τὴν σοφίαν, ὅσην πάντα εἰδέναι. Ἐλείπετο τῆς νυκτός, ὅσον σκοταίους διελθεῖν. 6. adverb. a) ὅσῳ (za)kolikor, čim; ὅσῳ … τοσούτῳ kolikor … toliko = tanto … quanto (s kompar. in brez kompar.), ἐν ὅσῳ medtemko, dokler, ἐφ' ὅσον v kolikor, pri komp.: čim; καθ' ὅσον μή razen da; b) ὅσ(σ)ον, ὅσατε, ὅσσον τε kolikor, kolikor daleč, tako silno, kakor, v kolikor, ὅσον τάχιστα (τάχος) kar najhitreje, čimprej, ὅσον οὔπω, οὐδέπω skoraj že, kmalu, μικρὸν ὅσον ὅσον le še nekaj malega (malo časa) NT, ὅσα δή kolikorkoli, karkoli, ὅσον μόνον samo, le (tako daleč, kakor), ὅσον οὐ skoraj, malodane, ὅσα πρὸς τοὺς θεούς kar se tiče bogov, ὅσον ἐπ' αὐτῷ kolikor je to od njega odvisno (v njegovi moči), ὅσον ἐδέεο dokler si prosil; c) pred števniki in določili mere: (ὅσα γε, ὅσαπερ) nekako, približno, okoli; d) pri komp. za kolikor, ὅσον τε toliko da, dosti, da, kolikor.

ὅτε¹ [Et. iz jo – (gl. ὅς) + τε], ep. tudi ὅ-τε τε 1. časovni veznik: a) z ind. kadar, ko, tedaj ko, medtem ko, ἔστιν ὅτε včasih, čestokrat:; b) z opt. izraža dejanje, ki se ponavlja: kadarkoli, vsakokrat, kadar ὅτε μιν γλυκὺς ὕπνος ἱκάνοι, ὅτε θυμὸς ἀνώγει; c) kondicionalno ὅτε μή = εἰ μή ako ne, razen če, če ne morda οὐκ ἂν ἆσσον ἱκοίμην, ὅτε μὴ αὐτός γε κελεύοι, οὐδὲν ἄλλο ὅτε μή samo; d) πρίν γ' ὅτε prej nego, ὅτε πέρ τε kadar ravno, ὅτε περ tudi kadar (če), ἕως ὅτε, εἰς ὅτε dotlej, da, toliko časa, da; e) včasih (za glagoli μέμνημαι, ἀκούω, οἶδα itd.) = ὅτι da, ἦ οὐ μέμνῃ, ὅτε τ' ἐκρέμω ὑψόθεν ali se ne spominjaš (časa, ko), da si visel. 2. vzročno: ker, ὅτε δή ker pač.

ὅτι, ep. tudi ὅττι (neutr. od ὅστις) veznik z ind. in opt. (ἄν) 1. za glagoli dicendi, sentiendi, affectuum itd. vpeljava povedne stavke: da, zato da οἶδ' ὅτι νοσεῖτε πάντες, ἀγγεῖλαι, ὅτι πιὼν ἀποθάνοι. 2. ὅτι recitativum (pred direktnim govorom = slov. dvopičju) καὶ ἐγὼ εἶπον, ὅτι ἡ αὐτή μοι ἀρχή ἐστιν; včasih celo pred inf. (εἶπον, ὅτι κατὰ δύναμιν ἀποτρέψειν), acc. z inf. (εἰδώς, ὅτι ἔνδειαν ἔσεσθαι) in part. (αἰσθάνομαι, ὅτι οὐ δυναμένου ἀντιλέγειν). 3. vzročno: zato ker, zaradi tega, ker a) eliptično: α.) (εὖ) οἶδ' ὅτι prepričan sem, ἴσθ' ὅτι bodi uverjen, δῆλον ὅτι (= δηλονότι) očitno, gotovo, seveda; β.) τί ὅτι (= τί ἐστιν, ὅτι) zakaj NT; b) α.) ὅτι μή(za nikalnim stavkom); razen, izvzemši, οὐ γὰρ ἦν κρήνη, ὅτι μὴ μία razen enega, ὅτι γὰρ μὴ Ἀθῆναι, ἦν οὐδὲν ἄλλο πόλισμα λόγιμον razen Aten; tudi z glagolom διέφυγε μὲν οὐδείς, ὅτι μὴ διέλαθέ τις ἐν νεκροῖς razen da; β.) μὴ ὅτι … ἀλλά ne samo … ampak (tudi) gl. μή; γ.) οὐχ ὅτι akoravno, dasi, οὐχ ὅτι παίζει dasi se šali, οὐ μόνον ὅτι ne samo da, οὐχ ὅτι … ἀλλὰ καί ne le … ampak tudi; οὐκ ἔστιν ὅτι οὐ vselej, vedno; δ.) οὐδέ … μὴ ὅτι niti … kaj še le, kamoli; c) pri sup. ὅτι πλεῖστοι, ὅτι τάχιστα čim, kar.

οὐ, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μή tudi namesto imperativa: οὐ μὴ δυσμενὴς ἔσει φίλοις ne bodi sovražen, οὐ μὴ ξεγείρεις ne vzbujaj ga; b) οὐχ ὅπως, οὐχ ὅτι – ἀλλὰ καὶ (οὐδέ) = οὐ λέγω, οὐκ ἐρῶ ὅπως, ὅτι ne samo (ne) … ampak tudi (niti), οὐχ ὅτι παίζει (Protag. 336. d) = οὐ λέγω, ὅτι nočem trditi, da = vkljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) μήν: οὐ μήν gotovo ne, vendar ne, zares ne, οὐ μὴν οὐδέ da niti ne, οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) γάρ: οὐ γὰρ οὖν gotovo ne, οὐ γὰρ τοι, οὐ γὰρ δήπου kajti (pač) vendar ne; οὐ γὰρ (v odgovoru) seveda ne, οὐ γὰρ ἀλλά gl. γάρ; c) μέντοι α.) gotovo ne; β.) toda vendar ne οὐ μέντοι ἱκανῶς γε; γ.) (v vpraš. stavkih: ali res ne? οὐκ ἔλεγες μέντοι σύ ali (zares) nisi rekel?; δ.) μόνον οὐ, ὅσον οὐκ ἤδη malodane, skoraj, οὐ πάνυ (πάντως, πάμπαν) nikakor ne, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, οὐκ ὥσπερ nasproti.

οὐκ-οῦν 1. v vprašanju, v katerem pričakujemo trdilen od govor: ali ne torej, ali ne (morda)? ali ne res? = lat. nonne. 2. torej, potemtakem, zato, vendar ne; v odgovorih: da, vsekako, seveda.

οὖν, ion. ὦν členica (nikdar v začetku stavka) 1. a) potrjuje kaj: seveda, zares, gotovo, vsekakor, v resnici, tako je (v odgovorih) καὶ οὖν in zares, δ' οὖν zares, sedaj pa, pa gotovo, vsekakor pa, γὰρ οὖν kajti v resnici, da, seveda, πάνυ μὲν οὖν prav zares, seveda, kajpada, prav gotovo, μὲν οὖν brez dvoma, seveda; εἰ δ' οὖν če pa zares, če pa vendar, οὐ μὲν οὖν seveda ne, nikakor ne; b) pogosto se obeša na relat. pronom. in adv. ter jim daje splošen pomen = lat. -cun-que; ὁστισοῦν kdorkoli. 2. kaže na prejšnji stavek: kakor rečeno, pravim, torej (vendar) ἡμεῖς οὖν ὡς εἰσήλθομεν, Κλέαρχος μὲν οὖν τοσαῦτα εἶπε, Τισσαφέρνης δέ. 3. izraža posledico: torej, tedaj, zato; τί οὖν kaj tedaj? kako torej? kaj sledi iz tega? nadalje.

οὕνεκα ep. poet. 1. veznik (= οὗ ἕνεκα) a) zaradi česa, zakaj; b) (= τούτου ἕνεκα) zaradi tega ker, zato ker, ker; c) (za glagoli εἰδέναι, ἐρεῖν, νοεῖν, μανθάνειν in sl.) da. 2. praep. z gen. = ἕνεκα zaradi, zastran, kar se tiče.

οὖρον², τό ep. dolžina brazde, ki jo napravijo mezgi, ne da bi se obrnili ἡμιόνοιιν, δίσκου dolžina diskovega lučaja.

οὕτω(ς), οὑτωσί (adv. od οὗτος) 1. a) tako, na ta način, ὡς … οὕτως kakor … tako, οὕτως ἔσται tako bode, tako se naj zgodi; včasih = ὧδε: takole, na tale način; b) na isti način; ravno tako (posebno, ako sledi stavku s ὡς ali ὥσπερ); c) pri (v) teh razmerah, v tem slučaju, pod tem pogojem; d) potemtakem, na ta način, torej ἦν οὕτω δὴ παῖς; e) v grajalnem zmislu: = αὔτως samo (kar) tako, na navaden način, površno, lahkomišljeno, takoj, precej; f) tako zelo, tako resnično, tako malo; tako posebno pri željah in prisegah: οὕτως ὀναίμην τῶν τέκνων, μισῶ τὸν ἄνδρα kakor resnično želim, da doživim veselje na svojih otrocih, tako sovražim tega moža; g) pleonastično stoji v začetku poreka (posebno za časovnimi in vzročnimi stavki), da bolj poudarja časovno ali logično zvezo: tedaj (pa), nato, zato; slično stoji za. pt. = ἔπειτα: ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα οὗτως ἀπαλλάττεσθαι in nato tako; ἐπειδὴ περιελήλυθε ὁ πόλεμος …, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε tedaj šele, ἢν δέ τις ἀπειθῇ, οὕτως οἱ πολέμιοι πλεῖστον ἐψευσμένοι ἔσονται. 2. zveze: οὕτω δή tako torej (seveda, zares), οὕτω που tako pač, καὶ οὕτως tudi tako, vkljub temu, οὐδὲ οὕτως niti tako ne.

ὀφείλω [Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρτεμις morala bi jo bila usmrtiti = o da bi jo bila usmrtila, μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da bi ne prosil, ὤφελε Κῦρος ζῆν o da bi Kir še živel, ὤφελες τοῦτο ποιῆσαι o da bi bil pač to storil = to bi bil moral storiti; NT ὄφελον z ind.: o da bi vendar, dal Bog da = lat. utinam.

ὀφλισκάνω [fut. ὀφλήσω, aor. ὤφλησα, pf. ὤφληκα; aor. 2 ὦφλον, cj. ὄφλω, inf. ὀφλεῖν (ὄφλειν), pt. ὀφλών (ὄφλων)] 1. sem kriv, zakrivim kaj, pregrešim se, zaslužim (denarno) kazen, zapadem kazni, obsodijo me zaradi česa, θανάτου δίκην na smrt, zapadem smrti, χιλίας δραχμάς obsodijo me na 1000 drahem, naložijo mi kazen 1000 drahem; τῆς φυλακῆς ὦφλεν εἴκοσι μνᾶς zaradi slabe straže je bil obsojen na 20 min. 2. pren. μωρίαν, κακίαν, δειλίαν nakopljem si očitanje, da sem neumen (hudoben, bojazljiv), pridem v slab glas, smatram se za τινί, παρά τινι, πρός τινος, γέλωτα osmešim se, izpostavim se zasmehu.

ὄφρα ep. poet. [Et. iz jo + φρατ, kor. φερ naprej se pomikati] 1. veznik a) časa: medtemko, dokler (ne) z ind., s cj. (+ ἄν ali κέν) in z opt.; b) namena (= ἵνα) da (bi) s cj., opt., včasih tudi z ind. fut. 2. adv. tako dolgo, do tedaj, nekaj časa.

παιδευτός 3 kar se da naučiti ali z vzgojo pridobiti ἀρετή.

παλαμναῖος 2 in 3 (παλάμη) poet. 1. kdor je koga z lastno roko umoril, morilec, τὸ παλαμναῖον krivda prelite krvi, umor; μὴ παλαμναῖον λάβω da se ne oskrunim (s pogledom na morilca). 2. maščevalec, maščevalni duh.

παλιν-άγρετος 2 (ἀγρέω) ep. kar se da nazaj vzeti, oporečen, preklicljiv.

πάνυ adv. (πᾶς) 1. zelo, povsem, popolnoma, docela, vseskozi, vsekako; ὁ πάνυ odličen, slaven, splošno znan, ὁ πάνυ Περικλῆς veliki P.; οὐ πάνυ ne posebno, ne ravno; οὐ πάνυ τι nikakor ne (posebno). 2. v odgovoru: seveda, kajpada, da, zares, gotovo, brez dvoma πάνυ γε, καὶ πάνυ γε.