-
ἀ-τελεύτητος 2 (τελευτάω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen. 2. poet. pri komer ni mogoče priti do konca, neizprosen.
-
ἀ-τελής 2 (τέλος) 1. nedokončan, neuresničen, neizvršen, εἰρήνη ἐγένετο ἀτελής mir se ni sklenil, brezuspešen, neopravljen, neskončen. 2. nepopoln νίκη, nedovršen, nezrel, nerazvit, brez vrednosti, prost davkov, brez odbitka, čist (dobiček).
-
ἀ-τέμβω ep. 1. act. prevaram θυμόν; delam komu škodo, prikrajšam, žalim ξείνους. 2. pass. izgubim kaj, pogrešam česa τινός.
-
ἀ-τενής 2 [Et. iz sm̥ + τένος žila, kita; lat. tenus, oris, zanka] zelo napet, nategnjen, čvrsto se držeč, κισσός trdno se ovijajoč, ἀνήρ stanoviten. – adv. -νές, -νῶς.
-
ἀ-τέραμνος 2 (τείρω) ep. trd, neporušen, pren. neizprosen.
-
ἀ-τερπής 2 ep. ἄ-τερπος 2 (τέρπω) nevesel, neprijeten, žalosten, grozen; ἀτερπέστερος εἰς ἀκρόασιν manj prijeten za poslušanje.
-
ἄ-τεχνος 2 (τέχνη) brez umetnosti, neumeten, preprost. – adv. ἀτεχνῶς naravnost, povsem (kakor); docela, dodobra, vsekako; ἀτέχνως brez umetnosti, preprosto, nespretno.
-
ἄ-τηκτος 2 (τήκω) 1. neraztajan, neskopnel; neraztopljen. 2. ki se ne da raztopiti.
-
ἀ-τημέλητος 2 (τημελέω) negojen, zanemarjen. – adv. ἀτημελήτως ἔχω zanemarjen sem.
-
ἀ-τίζω (τίω) ep. poet. ne brigam se za, ne spoštujem, preziram.
-
ἀ-τῑ́μητος 2 1. ne češčen, ne spoštovan, preziran, zaničevan. 2. ne cenjen, δίκη pravda, pri kateri kazni ne določi sodnik, ampak že postava sama.
-
ἄ-τῑμος 2 (τιμή) 1. a) nespoštovan, preziran, zaničevan, osramočen, brezpraven, pregnan; ὧν ἱκόμην nevreden onega, (ne da bi dobil), po kar sem prišel; z gen.: γερῶν časti oropan; b) o stvareh: nepošten, sramoten, nečasten, ἕδρα ἀτιμοτέρα manj častno mesto; ἀτιμότερός εἰμι sem manj ugleden, padam v vrednosti. 2. ep. necenjen, nekaznovan, brez povračila škode. – adv. ἀτίμως sramotno.
-
ἀ-τῑμώρητος 2 1. (τιμωρέομαι) nekaznjen, nekaznovan, nemaščevan, ἀτιμώρητος γίγνομαι uidem kazni. 2. (τιμωρέω) nebranjen, brez pomoči.
-
ἄ-τιτος 2 (τίω) ep. neplačan, nekaznovan, brez kazni.
-
ἄ-τλᾱτος 2 dor. = ἄ-τλητος.
-
ἄ-τλητος 2 (τλῆναι) ep. ion. poet. neznosen πένθος.
-
ἄ-τμητος 2 (τέμνω) 1. neodrezan, neopustošen γῆ. 2. nerazdelen, nedeljiv.
-
ἄ-τοκος 2 nerodoviten, ki še ni porodila.
-
ἄ-τολμος 2 (τόλμα) plašljiv, bojazljiv, malosrčen.
-
ἄ-τομος 2 (τέμνω) 1. poet. neobrezan, λειμών nepokošen. 2. nerazdelen, nedeljiv, majhen; NT ἐν ἀτόμῳ v trenutku.