-
χέρσος 2 ep. ion. poet. [Et. kor. g'hers-, odreveneti, sršiti se; χέρσος = pust, neploden; lat. horreo (iz horseo), hir-sutus] 1. odrevenel, trd, suh, pust, prazen. 2. a) neobdelan, nerodoviten; b) neomožen, brez otrok, osamljen. 3. suhozemeljski, celinski; subst. ἡ χέρσος brežina, celina, suho, kopnina.
-
χηρεύω ep. poet. intr. 1. sem oropan, sem prazen, sem brez česa τινός, sem vdovec (vdova). 2. živim samotno, sem osamljen (zapuščen).
-
χιτών, ῶνος, ὁ, ion. κιθών [Et. semitska izpos., aramejsko kithuna; odtod lat. tunica (iz ktun-ica)] 1. volnata, platnena spodnja obleka za moške in ženske (lat. tunica), srajca (brez rokavov); bila je včasih dolga, včasih kratka, prepasana s pasom. 2. a) obleka, halja; usnjata, s kovinskimi ploščicami obložena vojaška suknja, oklep; b) podšiv, urbasi (pri obuvalu). 3. stena, οἱ τειχέων κιθῶνες sezidan branik, obrambno zidovje, λάινος kamenit plašč.
-
χύδην adv. (χέω) raztreseno; obilno, kupoma, v trumah, v krdelih, brez reda.
-
χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.
-
χωρίς 1. adv. a) sam zase, ločen, posebej, vsaksebi, narazen; b) različen, drugačen, χωρίς εἰμι sem ločen (odsoten), sem različen, Sof. O. R. 608 sam zase, ti sam; c) χωρὶς ἢ ὁκόσοι razen kolikor, izvzemši one, katere, χωρὶς ἢ ὅτι razen, izvzemši da, χωρὶς δέ poleg (povrhu) pa. 2. praep. z gen. proč od koga, zunaj, razen česa, izvzemši kaj, daleč od, brez česa NT.
-
ψῑλός 3 (ψάω) 1. a) gol, gladek, razgaljen, nag νεκύς, δέρμα brez dlake, ἶβις τὴν κεφαλὴν ψιλός brez perja; πεδίον, ἄροσις prazen, pust, nerodoviten, brez drevja τῶν δενδρέων, τὸ ψιλόν kraj brez dreves; b) brez česa, prazen ἱππέων, τρόπις (brez desk). 2. a) neoborožen, nezavarovan, κεφαλή brez čelade; pren. slab, zapuščen, ὄμμα (o Antigoni, ki vodi Ojdipa) slab; b) lahko oborožen, σκευή lahko orožje; subst. οἱ ψιλοί lahko oboroženi vojaki, pračarji (opp. ὁπλίτης). 3. zgolj, sam, preprost, μάχαιρα sam meč (brez nožnice), ποίησις epska poezija (opp. lirska poezija), λόγοι same besede. – adv. ψιλῶς le, samo λέγω, οὐ ψιλῶς = οὐ μόνον.
-
ψῡχρός 3 (ψῦχος) 1. hladen, mrzel, krepilen, hladilen; τὸ ψυχρόν a) mrzla voda, studenčnica; b) mraz, hlad, zima. 2. pren. a) puhel, neslan, brez duha; b) brezčuten, neobčutljiv, brezsrčen, trdosrčen, neusmiljen NT; c) brezuspešen, prazen, ničeven.
-
ὧδε adv. (ὅδε) 1. tako, takole, na ta način, ὧδέ πως tako nekako a) πρόμολ' ὧδε pridi, kakršen si, takoj, precej, brez obotavljanja; b) tako zelo, tako gotovo; c) le tako, v tem slučaju. 2. semkaj, tukaj NT.