-
ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.
-
ἄρχων, οντος, ὁ (pt. od ἄρχω) 1. vladar, predstojnik, poglavar, župan. 2. v Atenah: (prvi) arhont (navadno ἐπώνυμος, ker se je po njem imenovalo leto). 3. uradnik, gosposka. 4. namestnik v provinciji.
-
ἀρωγός, ὁ (ἀρήγω) 1. adi. ki pomaga ali brani, pomožen, koristen, τινί komu, τινός, πρός τι v čem. 2. subst. ὁ pomočnik, branitelj, zavetnik.
-
Ἀσέα, ἡ kraj v Arkadiji; preb. Ἀσεάτης, ου, ὁ.
-
ἀ-σήμαντος 2 (σημαίνω) 1. ep. brez vodnika, brez pastirja. 2. brez znamenja. 3. ἀσήμαντος τούτου, ὃ σῶμα ὀνομάζομεν ne zaprt, ne zaklenjen v.
-
ἀσι-άρχης, ὁ azijski poglavar, višji duhovnik rimske provincije Azije.
-
Ἀσίνη, ἡ 1. mesto v Argolidi. 2. v Lakoniji. 3. v južni Meseniji; preb. ὁ Ἀσιναῖος.
-
Ἄσιος λειμών, ῶνος, ὁ Azijska livada v Lidiji, južno od Tmola.
-
ἀσκητής, οῦ, ὁ (ἀσκέω) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, τινός v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; ἀσκητής εἰμι κακῶν κἀγαθῶν ἔργων vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.
-
Ἀσκληπιός, ὁ tesalski knez, slaven zdravnik; Ἀσκληπίδης, Ἀσκληπιάδης, ὁ njegov sin Mahaon, zdravnik pred Trojo; Ἀσκληπιάδαι glasovita zdravniška šola na otoku Kosu in Knidu.
-
ἀσκός, ὁ 1. meh (v katerem se je shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.
-
ἀσπάλαξ, ακος, ὁ krt.
-
ἀσπάραγος, ὁ [Et. lat. spargo, gršk. σπαργή] beluš, špargelj.
-
ἄσπασμα, ατος, τό ἀσπασμός, ὁ (ἀσπάζομαι) prijazen sprejem, pozdrav, objem NT; božanje, ljubezen.
-
Ἄσπενδος, ἡ mesto v Pamfiliji; preb. Ἀσπένδιος, ὁ.
-
ἀσπιδιώτης, ου, ὁ ep. s ščitom oborožen, ščitar, ščitonosec.
-
ἀσπιστήρ, ῆρος, ὁ poet. ἀσπιστής, οῦ, ὁ ep. (ἀσπίς) s ščitom oborožen, ščitonosec, ščitar.
-
Ἀσσάρακος, ὁ Trosov sin, Anhizov ded.
-
Ἀσσυρία, ἡ Asirija; preb. Ἀσσύριος, ὁ.
-
ἀστάνδης, ὁ (perz. beseda) hitri sel, brzosel.