Franja

ἀπ-εῖπον, ἀπ-εῖπα [gl. εῖπον; ep. tudi ἀπέειπε, ἀπόειπε, inf. ἀποειπεῖν in ἀπειπέμεν, pt. tudi ἀποειπών, aor. k ἀπό-φημι ali ἀπ-αγορεύω] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; ἀπηλεγέως brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam τί; c) prepovem, zabranim τινί, z inf. in μή, odpovedujem (pohod); d) odpovem se, odrečem se; μῆνιν opustim jezo, φίλοις pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. ἀπειπάμην 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na τί.

ἀ-πείρων ep. poet. 1. (πέρας) brezkrajen, neizmeren, ὕπνος zelo dolg, δεσμοί iz katerih se ne more uteči, nerazvezljiv. 2. (πεῖρα) neizkušen, nevešč.

ἀπ-εκλανθάνομαι med. ep. [imper. aor. redupl. ἀπεκλελάθεσθε] popolnoma pozabim, θάμβευς neham se čuditi.

ἀπ-ελαύνω, ἀπ-ελάω [gl. ἐλαύνω; imper. ἀπέλα, impf. ἀπήλαον] 1. act. a) trans. odženem, preženem, spodim, odpeljem (ἀπό) τινος, odvzamem τινὶ φόβον; odpravim εἰς τόπον, izključim ἀρχῶν; b) intr. (στρατόν) odkorakam, odrinem dalje, odidem, (ἵππον) odjašem ἔς τι, παρά τινα. 2. pass. in med. a) pode me od česa, umikam se, pregnan sem iz česa τινός; τῆς φροντίδος odvzemo mi skrb = misel na kaj mi je tuja; b) odstopiti moram od česa, odreči se moram τινός.

ἀπ-ερείδω 1. act. podpiram, utrjujem. 2. med. a) opiram se, naslanjam se na kaj, držim se česa τινί; b) obračam na kaj; τὴν πρὸς τὸ λυποῦν δυσμένειαν ohladim svojo jezo na čem, kar me žali.

ἀ-περίοπτος 2 ki se ne ogleduje, ne gleda za čim, ne misleč na, ne skrbeč za τινός.

ἀ-περίτροπος 2 (περιτρέπω) kdor ne mara (se ne briga) za kaj, malomaren; drugi: kdor se več ne povrne.

ἀπ-ερῡ́κω 1. odvračam, zadržujem, odganjam, odbijam, branim τινί τι, τὶ (ἀπό) τινος. 2. med. poet. vzdržujem se česa, φωνῆς molčim.

ἀπ-έρχομαι med. [fut. ἀπελεύσομαι] 1. a) odhajam, odidem, oddaljujem se εἰς τὰ ὀπίσω odstopim NT; b) povračam se, umikam se πάλιν, οἴκαδε, uskočim, prestopim h komu παρά τινος πρός τινα; c) ὀπίσω τινός sledim komu NT; d) ἄπελθε τοῦ λόγου jenjaj govoriti, εἰς τὴν ἀρχαίαν φύσιν povrnem se v staro navado. 2. minem, poneham νόσος; umrjem ἐξ ἀνθρώπων.

ἀπ-ερωέω ep. umikam se, odstopam, opuščam τινός.

ἀπ-εύχομαι d. m. 1. želim (prosim), da bi se kaj ne zgodilo τί. 2. preklinjam.

ἀπ-εχθάνομαι d. m. [fut. ἀπεχθήσομαι, aor. ἀπηχθόμην, pf. ἀπήχθημαι, praes. tudi ἀπ-έχθομαι] 1. zasovražim se, za-, omrzim komu, vzbujam sovraštvo proti sebi τινί. 2. začnem sovražiti, sovražim, mrzim koga τινί.

ἀπ-έχω [fut. ἀποσχήσω, ἀφέξω, aor. ἀπέσχον] ep. tudi ἀπίσχω 1. act. in pass. a) trans. odvračam, odklanjam, odbijam, oddaljujem, zadržujem od τινά τινος; ločim, branim, παράκλησιν, μισθόν imam, prejel sem, dobil sem NT, impers. ἀπέχει dosti je, zadošča NT; b) intr. oddaljen sem, daleč sem, ločen sem, ἀπό τινος od koga NT; razlikujem se; ἀποσχὼν τεσσαράκοντα σταδίους μὴ φθάσαι ἐλθών samo še 40 stadijev (je manjkalo), pa bi ga bil pretekel. 2. med. odvračam se (svoje roke) od česa, zdržujem se česa (ἀπό) τινος NT, izogibljem se, odneham od, ne dotaknem se, prizanašam φίλων.

ἀπ-ηόριος 2 (ἀείρω) poet. viseč, κλῶνες veje, ki se na široko razprostirajo.

ἀπιστέω (ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.

ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.

ἄ-πιστος 2 (πίστις) 1. a) komur se ne more verjeti, nezanesljiv, nezvest; b) neverjeten, τὸ ἐλπίδων ἄπιστον οἰκούρημα τῶν ξένων varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti. 2. a) neveren, nezaupen, nezaupljiv, ἄπιστος εἶ tega ti ne moremo verjeti, ἄπιστον ποιῶ τινα osumim koga, NT ὁ ἄπιστος nevernik, pogan; b) poet. nepokoren, neposlušen τινί. – adv. ἀπίστως ἔχω sem nezanesljiv.

ἀπ-ισχῡρίζομαι d. m. branim se, upiram se, odločno odbijem kaj.

ἄ-πλᾱτος 2 (πελάζω) poet. komur se ne morem ali ne smem približati; grozen, strašen αἶσα.

ἄ-πλευστος 2 (πλέω) kjer se še nihče ni vozil, τὸ ἄπλευστον morje, na katerem se še nihče ni vozil.