-
θέμις, ιστος, ἡ [Et. kor. dhē, gl. τίθημι, lat. fētiālis. – Obl. acc. θέμιστα, θέμιν; pl. ep. θέμιστες, θέμιστας]. 1. kar je postavljeno ali določeno; a) božje pravo, postava, pravica, zakon; red, običaj, šega; θέμις ἐστί prav(ično) je, navada je, šega je, sme se, ἣ θέμις (ἐστί) kakor je prav, οὐ γὰρ θέμις αὐτῷ ni njegova navada, οὐ θέμις γίγνεται ni dovoljeno, ne sme se; tudi indecl. φασὶ θέμις εἶναι; b) sodišče ἵνα σφ' ἀγορή τε θέμις τε ἤην, Διός zakoni Zevsa, ki jih javlja po prorokovanju. 2. pl. a) odredbe, zakoni, postave οἵ τε θέμιστας εἰρύαται; b) sodba, razsodba, κρίνω σκολιὰς θέμιστας sodim krivično ali pristranski; c) pristojbine τελέω.
-
θεό-θεν adv. poet. ep. od boga, po božji odredbi.
-
θεραπεύω [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom; b) cenim, spoštujem, častim θεούς; c) (po)klanjam se, dvorim komu, prilizujem se, laskam se τινά, θύρας hodim na dvor se poklanjat. 2. a) pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj τί, τινά, ὅτi, ὅπως, acc. c. inf., ἡδονήν udajam se, robujem; b) obdelujem γῆν; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim νόσον, τινὰ ἀπό τινος od česa; pass. ozdravim (-eti); d) τοὺς ὑπέρ ἐχθρῶν καιρούς dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem ψυχήν; θεραπεύομαι εἴς τι skrbno se izobražujem za kaj.
-
θερίζω (θέρος) [fut. θεριῶ, aor. ἐθέρισα, pf. τεθέρισμαι, aor. pass. ἐθερίσθην] 1. intr. prebijem, preživim poletje. 2. trans. a) žanjem, kosim (po)spravljam jarino (jaro žetev); odsekam γλῶσσαν; b) pren. žanjem, dobim plačilo.
-
θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.
-
θεσπέσιος 3, poet. tudi 2 (θεός, σεπ, ἔσπετε) ep. poet. 1. božji, vzvišen, diven, čudovit, neizrekljiv. 2. božanski, silen, neizmeren, velikanski, grozen, θεσπεσίῃ(sc. βουλῇ) po božji volji; θεσπέσιον ὡς ἡδύ neizrečeno sladko, θεσπέσιον οἷον izredno krasno, nepopisno lepo.
-
θέω, ep. θείω [Et. nem. Tau (starosaško dou), gršk. θοός, βοηθόος. – Obl. impf. iter. θέεσκον, fut. θεύσομαι]. 1. tečem, dirjam, hitim, τὴν ὁδόν po poti, πεδίοιο po poljani; drevim za kom, dirjam za stavo; borim se za kaj περί τινος; περὶ τῆς ψυχῆς za življenje; περὶ τοῦ παντός drevim v največjo nevarnost, prestanem jo; v pt. z drugimi glagoli = hitro: ἦλθε θέουσα prišla je hitro, pritekla je. 2. o stvareh: hitro plovem, hitim, letim (o ladji); hitro se sučem, vrtim se (lončarski krog); obtekam (o robu ščitovega oboda), φλὲψ ἀνὰ νῶτα se vije, gre po hrbtu.
-
θεωρέω (θεωρός) 1. gledam, ogledujem, opazujem, zaznam, zapazim, sem gledalec, prisostvujem pri svečanostih ali igrah (τὰ Ὀλύμπια, ἀγῶνα), hodim, pošiljam poslance k slavnostnim igram, στρατιώτας pregledujem. 2. duševno: gledam, preiskujem, premišljujem, preudarjam, presojam po čem; NT izvem, opazim, vidim.
-
θηράω, ion. θηρέω (θήρα) [fut. θηράσω itd.] 1. act. a) grem na lov, (u)lovim, ustrelim τί, skušam koga ujeti, pridobiti, zasledujem, sem v zasedi, napadem iz zasede, prekanim; b) stremim za čim, hrepenim po čem τί. 2. med. ulovim, ujamem si kaj.
-
θηρεύω = θηράω 1. act. a) lovim, hodim na lov; τὰ θηρευόμενα ustreljena divjačina; b) lovim kaj ὀνόματα, zalezujem koga, hrepenim po čem ἀλήθειαν, skušam pridobiti φιλίαν, τὶ ἐκ τοῦ στόματος αὐτοῦ skušam kaj ujeti iz njegovih ust NT. 2. med. ulovim si kaj.
-
Θηρίκλειος, ὁ -ον, τό dragocen (korintski) kozarec, imenovan po kor. umetniku Θηρικλῆς.
-
θής, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.
-
θόρυβος, ὁ (gl. θρέομαι) 1. hrušč, hrup, ropot, krik, vpitje (znak nejevolje ali odobravanja), burno odobravanje, πολλῶν λόγων καὶ θορύβου γιγνομένου po dolgih burnih razpravah. 2. nered, nemir, upor γίγνεται NT.
-
Θράσυλ(λ)ος, ὁ atenski vojskovodja, po bitki pri Arginuzah na smrt obsojen.
-
θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.
-
θυόεις 3 (θύος) dehteč, dišeč po kadilu; drugi (od θύω): dvigajoč se νέφος.
-
ἰάλλω [Et. iz ἰ-αλ-jω, nem. eilen (stvn. illan) – Obl. aor. ἴηλα] ep. (od)pošiljam, mečem, ustrelim, χεῖρας ἐπί τι iztegujem roke, segam po, ἐπί τινι zgrabim z roko koga, δεσμὸν περί τινι nadevam okove okoli česa; ἀτιμίῃσίν τινα zasramujem, sramotim, žalim koga (gl. ἐπιάλλω).
-
ἰδιοβουλεύω, -λέω ravnam (delam) iz lastnega nagiba, po lastnem sklepu, po svoji glavi.
-
ἴδρις, ιος, ὁ (εἰδέναι) ep. poet. vešč, izveden τῶν ἔργων, razumen, izkušen, κατὰ γνώμην po svojem razumu, spreten, οὐδὲν ἴδρις ničesar sluteč.
-
ἵημι [Et. iz ji-jē-mi, l θ t. ja-c-io, jē-c-i; ἧκα (iz ἕ-ηκά). – Obl. pr. 2 sg. ἵης, (ἵεις, ἱεῖς), 3 sg. ἵησι (ἵει, ἱεῖ), 3 pl. ἱᾶσι, cj. ἱῶ, opt. ἱείην, imper. ἵει, ἱέτω, inf. ἱέναι, pt. ἱείς, impf. ἵην, ἵειν, 3 pl. ἵεσαν, fut. ἥσω, ἥσομαι, aor. ἧκα, du. εἷτον, pozn. tudi ἥκαμεν, cj. ὧ, ᾗς itd.; opt. εἵην, imper. ἕς, ἕτω, pt. εἵς, inf. εἷναι, med. εἵμην itd., pf. εἷκα, pass. pf. εἷμαι, aor. εἵθην, fut. ἑθήσομαι, adi. verb. ἑτός in ἑτέος – ep. ion. pr. ind. 3 pl. ἱεῖσι, cj. ἱέω, 3 sg. ἱῇσι, 3 pl. ἱέωσι, inf. ἱέμεν(αι), impf. 3 pl. ἵεν, fut. (ἀν) έσει, inf. (μεθ) ησέμεν(αι); aor. ἕηκα, du. ἕτην, pl. ἕμεν, ἕσαν in ἥκαμεν, ἧκαν, cj. ἥω, εἵω, 3 sg. ᾗσι, ἥῃ in ἕῃ, inf. ἕμεν(αι); aor. med. ind. 3 sg. ἕτο, pl. ἕντο, pf. pass. ἕωμαι]. I. act. 1. trans. storim, da se kaj premakne, izpustim, premikam, a) pošiljam, odpošiljam; ἐν παρηορίῃσι v-, napregam na vrv, οὖρόν τινι pošiljam komu ugoden veter, ὄπα, φωνήν zaženem glas, oglašam se, ἔπος izpregovorim, γλῶσσαν govorim (grški) jezik; πᾶσαν γλῶσσαν neprestano trdim, γόον, κωκυτόν zaženem (prebridek) jok, jočem, δάκρυα prelivam solze, ῥόον ἐς τεῖχος storim ali pustim, da teče, ὕδωρ izlivam vodo, νᾶμα πυρός izpuščam iz sebe, izžarjujem; b) mečem, lučam λᾶαν, streljam, izstrelim οἰστόν; μεγάλων ψυχῶν merim na, namerjam strelo na visoke ljudi; c) puščam doli, razpuščam; κόμας, ἐθείρας pustim, da padajo lasje po ramah, ἐκ χειρός τι izpuščam iz roke, ἧκε φέρεσθαι izpustil je, pustil je pasti; ἄκμονας obešam, pritrjujem, ἐμαυτὸν κατά τινος mečem se, spuščam se doli. 2. intr. tečem, iztekam se, izviram. II. med. 1. planem, hitim, vržem se na, zakadim se, pridirjam. 2. težim, stremim, hrepenim po čem, želim kaj, prizadevam si; ἱέμενος hlastno, željno.