Franja

ἐν-αίσιμος 2 (ἐν αἴσῃ) ep., poet. ἐναίσιος 2 1. priličen, primeren, pravičen, ugoden; τὸ ἐναίσιον sreča, εἰς ἐναίσιμον ἦλθον prišel sem o pravem času, ἐναίσιμα ἐργάζομαι vršim svojo dolžnost. 2. usoden, pomenljiv, proroški.

ἐν-δατέομαι poet. 1. med. razdelim, raztrgam; pren. sramotim, preklinjam λέκτρον. 2. pass. razposlan sem, θέλοιμ' ἂν τὰ σὰ βέλεα ἐνδατεῖσθαι želel bi, da se raz-, odpošljejo.

ἐνδεής 2 (ἐν-δέω ²) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.

ἐν-δέχομαι, ion. ἐν-δέκομαι 1. jemljem, sprejemam nase, prevzemam, μεταβολήν, ταλαιπωρίας, verujem, ἀπόστασιν pristajam na, zadovoljen sem, συμβουλίην sprejmem nasvet. 2. dovoljujem, dopuščam λογισμόν, odobravam λόγους; impers. mogoče je, dovoljeno je, καθ' ὅσον ali ὡς ἐνδέχεται μάλιστα kolikor je mogoče; ἐκ τῶν ἐνδεχομένων (= ἐνδεχομένως) po možnosti, kolikor je mogoče.

ἐν-δέω² [fut. ἐνδεήσω, aor. ἐνεδέησα] 1. nedostajam, manjkam; impers. ἐνδεῖ manjka česa, potreba je. 2. med. z aor. pass. ἐνεδεήθην sem brez česa, trpim pomanjkanje, potrebujem.

ἐνδημέω sem doma NT.

ἐν-διατρῑ́βω porabim s čim χρόνον, sem pri čem, (pre)bivam, (po)mudim se, ἐν καλοῖς ἐῶ τὴν ὄψιν διατρίβειν (pre)dolgo gledam.

ἐν-δυστυχέω nesrečen sem v čem, τοὔνομα s svojim imenom.

ἔν-ειμι (εἰμί) [3 sg. in pl. tudi ἔνι, 1 pl. ἔνειμεν, 3 sg. opt. ion. ἐνέοι, impf. 3 sg. ep. ἐνῆεν, 3 pl. ἔνεσαν] 1. sem, bivam, nahajam se notri, sem v, na, pri čem τινί, ἔν τινι; τὰ ἐνόντα kar je notri. 2. zgodi se, nastopi, je, ἄρνησις οὐκ ἔνεστί μοι ne morem tajiti, νοῦς ὑμῖν imate razum, χρόνος ἐνέσται treba bo časa, precej časa bo poteklo (vmes), ἐνῆν γάρ bilo je namreč v pogodbi. 3. impers. ἔνεστι mogoče je, možno je, sme se, ὡς ἔνι ἥδιστα kar je najugodneje, ἐκ τῶν ἐνόντων po možnosti.

ἐν-ευδαιμονέω srečen sem, živim srečno v čem τινί.

ἐν-έχω, ἐν-ίσχω [pass. s fut. med. ἐνέξομαι, aor. ἐνεσχέθην in ἐνεσχόμην] 1. trans. a) act. imam, gojim v sebi, χόλον kuham jezo, gojim srd, jezim se τινί; b) pass. sem (za)držan, zadržuje me, drži me kaj, obtičim, sem v čem; ἐνέχομαι ζυγῷ dam se vpreči v jarem NT, ἐν θωύματι čudim se, strmim; ἐν ἀπορίῃσι, ἐν κακῷ podvržen sem čemu, obtežen, zadet sem od česa; ἐν τῷ ἄγει preklet, izobčen sem, ἐν τοῖς σκεύεσι obvisim, zamotam se. 2. intr. pritiskam na koga, zalezujem koga, srdim se, jezim se τινί NT.

ἔνθα adv. [Et. od pronom. debla eno-] 1. krajevno: a) demonstr.: α.) tam, tu, tamkaj, tukaj; β.) sem(kaj), tja(kaj), ἔνθα μὲν – ἔνθα δέ tu – tam; ἔνθα καὶ ἔνθα tu in tam, zdaj tu – zdaj tam, od vseh strani, ἔνθα δή tu torej; b) α.) relat. kjer, kamor; β.) pri glagolih premikanja: tja – kjer, odkoder. 2. časovno: takrat, tedaj, nato, kadar.

ἐνθά-δε adv. 1. o prostoru: tja(kaj), sem(kaj), na tem svetu, tu, tam; ὁ ἐνθάδε tukajšnji, v tem slučaju, v teh razmerah; τὰ ἐνθάδε tukajšnje razmere; ἡ ἐνθάδε tukajšnje (naše) mesto, ὁ ἐνθάδε ἥκων kdor je prišel v te razmere. 2. časovno: sedaj, τὰ ἐνθάδε sedanjost.

ἐν-θεάζω (ἔνθεος) ion. sem (iz uma) navdušen, vzhičen, sem od boga navdahnjen, zamaknjen.

ἐνθουσιάζω, ἐνθουσιάω = ἐνθεάζω navdahnjen sem, vzhičen, navdušen sem.

ἐν-ίστημι [intr. ἐν-ίσταμαι, fut. ἐνστήσομαι, aor. ἐνέστην, pf. ἐνέστηκα] I. tr. 1. act. postavljam v (na) kaj εἴς τι. 2. med. začenjam, lotim se česa τί, vpeljem, uvedem. II. intr. 1. a) postavljam se kam; pf. stojim, sem, nahajam se (v čem); b) εἰς τὴν ἀρχήν nastopim vlado, zavladam, βασιλεύς zakraljuje; c) nastanem, ἡμέρα ἐνίσταται dan napoči; pt. ἐνεστώς sedanji, τὰ ἐνεστηκότα (πράγματα) sedanje razmere. 2. a) čaka me kaj, preti mi kaj; b) postavljam se nasproti, upiram se, oviram τινί, πρός τινα, ὅπως μή.

ἐν-ισχύω 1. trans. potrjujem, krepčam NT. 2. intr. okrepčam se, sem močen NT.

ἐν-ναίω poet. prebivam, sem v čem, živim v, obdan sem od κακοῖς.

ἐν-νοέω [gl. νοέω; ion. pt. aor. ἐννώσας, pf. 3 pl. ἐννενώκασι] 1. act. a) imam v mislih, premislim, preudarim, uvažujem, razmišljam, mislim τί, περί τινος, ὅτι; b) nameravam ἐπιτάσσειν, προδοῦναι, ὧνπερ ἐννοεῖς = τούτων, ἅπερ kar nameravaš; c) opazim na kom τινός ὡς, ἐννενόηκά σου λέγοντος slišal sem, da si rekel; d) razumem, uvidim, spoznam τί; e) najdem, izmislim ὁδόν; f) brigam se za, bojim se, skrbi me μή. 2. med. z aor. pass. mislim zase, pri sebi, opazim, slutim, bojim se τί, ὅτι, μή; s pt. ἐννοοῦμαι φαῦλος οὖσα uvidevam, da sem.

ἕννῡμι [Et. iz ϝεσ-νυμι, kor. w-es "oble-či", lat. ves-tis. – Obl. v prozi samo v sestavljenkah; ep. poet. fut. ἕσσω, ἕσω, aor. ἕσσα, ἕσα, med. ἑσ(σ)άμην, ἑεσσάμην, pf. ἕσμαι, ἕσσαι, ἕσται in εἷμαι, pt. εἱμένος, plpf. ἕσμην, ἕσσο, ἕστο in ἕεστο, εἷτο, du. ἕσθην, 3 pl. εἵατο]. 1. act. ep. ogrinjam, odevam, oblačim koga s čim τινά τι. 2. med. in pass. oblačim si kaj, oblačim se, opravljam se; pf. oblečen, odet, zavit sem v kaj τί, εἵματα; λάινον χιτῶνα oblečem si kamenit plašč = kamenjajo me; ἀσπίδας zakrijem se s ščiti, ἀλκήν navdam se (opašem se) s pogumom, sem zelo hraber; χαλκῷ okovan z medjo, νεφέλην ogrnem se v, σκότον oblečen sem v temo = sem mrtev.