Franja

κλονέω (κλόνος) ep. poet. [samo praes. in impf.] 1. act. storim, da se kdo hitro in neredno premika, podim πρὸ ἕθεν φάλαγγας (pred seboj), gonim νέφεα, pretresam, vznemirjam, zmešam, zbegam τινά, τι, besnim, bučim ἄνεμος. 2. pass. podijo me, gnetem se, sem vznemirjen, spustim se v beg, bežim, ὑπό τινι (τινος) pred kom, ἐπὶ νηυσί k ladjam, ἀκτὰ κυματοπλὴξ κλονεῖται morsko obrežje pretresajo viharni valovi.

κοινόω I. act. 1. storim, da imam (je) kaj skupno s kom τί τινι, storim, da se kdo udeleži česa, združujem δύναμιν. 2. sporočam, naznanjam μάντευμα. 3. NT a) (o)skrunim, onesnažim; b) smatram za nečisto. II. med. 1. (z)družim se s kom, lotim se česa skupno s kom. 2. delim kaj s kom, podelim, izročim, naznanjam, sporočam. 3. posvetujem se s kom, vprašujem za svet τῷ θεῷ.

κοίτη, ἡ, ep. ion. poet. κοῖτος, ὁ (κεῖμαι) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, ὥρη κοίτοιο čas počitka; τὴν σκηνὴν εἰς κοίτην διέλυον da se uležejo k počitku, da gredo spat, κοῖτον ποιοῦμαι grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, κοίτην ἔχω ἔκ τινος spočela sem od.

κορύ-σσω [Et. iz κορυθ-jω, gl. κορυφή. – Obl. ep. aor. κόρυσσα, pt. pf. pass. κεκορυθμένος]. 1. act. denem komu šlem na glavo, sploh: oborožim, opremim; dvigam, storim, da kaj narašča κῦμα, vnemam πόλεμον. 2. med. in pass. a) oborožujem se χαλκῷ, pripravljam se na boj; κεκορυθμένος χαλκῷ oborožen, δοῦρε κεκορυθμένα χαλκῷ z medjo okovani sulici; b) dvigam se, naraščam κῦμα.

κοτυλ-ήρῠτος 2 (ἀρύω) ep. kar se da s čašo zajeti, obilno (v potokih) tekoč.

κρᾱτήρ, ῆρος, ὁ, ion. κρητήρ (κεράννυμι) 1. posoda (v kateri so mešali vino z vodo), mešalni vrč, mešalnik; κρητῆρα κεράννυμι ali κεράννυμαι mešam v vrču vino, ἵσταμαι postavljam vrče (v znamenje, da se začne piti), θεοῖς bogovom na čast, ἐλεύθερον v proslavo svobode. 2. posoda za tekočino, vrč. 3. kotel, kotlina (v kateri se stekajo potoki).

κρείσσων, at. κρείττων, ion. κρέσσων 1. a) močnejši, silnejši, krepkejši, mogočnejši, sposobnejši, boljši, koristnejši, hrabrejši, odločnejši, οἱ κρείσσονες višji, plemiči; κρεῖσσόν (ἐστι) boljše je, koristnejše je; κρείσσων ἦσθα μηκέτ' ὤν boljše bi bilo, da bi ne živel, κρείσσων γὰρ Ἅιδᾳ κεύθων ὁ νοσῶν boljše bi bilo, da bi bolnik umrl; b) zmagujoč, obvladujoč, nadkriljujoč, gospodar, vladar, premagalec τινός, λόγου κρείσσων ki se ne da opisati, nepopisen, κρείσσων εἰμί zmagujem. 2. v slabem pomenu: slabši, hujši, nevarnejši, ἔργ' κρείσσον' ἀγχόνης ki več zaslužijo kot vešala, πρᾶγμα ἐλπίδος κρεῖσσον stvar je hujša, nego se je pričakovalo.

κρεμά-ννῡμι [Et. nem. Rahmen (got. hramjan, križati). – Obl. fut. κρεμῶ, ᾷς, aor. ἐκρέμασα; ep. fut. κρεμόω; pass. κρέμαμαι, impf. ἐκρεμάμην, 2 sg. ep. ἐκρέμω, aor. pass. ἐκρεμάσθην]. 1. act. pustim, da visi, dam obesiti, obesim τί, τινά; na kaj ἔκ τινος, πρός τι, ἐπί τι, ἐπί τινος na čem. 2. intr. pass. obesim se, visim, ὑψόθεν visoko, v višini, v zraku, ἐκ τῶν ὤμων slonim na ramah, ὄρος κρέμαται ὑπὲρ ποταμοῦ gora visi nad reko.

κρῑ́νω [Et. κρινjω, lat. cerno (iz crino), certus, cribrare; nem. rein (got. hrains). – Obl. fut κρινῶ, aor. ἔκρῑνα, pf. κέκρῐκα, pass. pf. κέκρῐμαι, aor. ἐκρίθην, fut. κριθήσομαι, adi. verb. κρῐτός in κριτέον; med. fut. κρινοῦμαι (tudi s pas. pom.), aor. ἐκρινάμην; ep. fut. κρινέω, aor. pass. ἐκρίνθην, 3 pl. ἔκριθεν, inf. κρινθήμεναι]. I. act. 1. ločim, od-, izločujem, od-, razbiram καρπόν τε καὶ ἄχνας, razvrstim, uredim ἄνδρας κατὰ φῦλα, razločujem τούς τε ἀγαθοὺς καὶ τοὺς κακούς. 2. izvolim, izbiram ἐρέτας, τινὰ ἐκ πάντων; odobravam, pripoznam τοὺς αὐτοὺς χορούς, γνώμην odločim se za predlog, glasujem za; δίδωμί σοι κρίναντι χρῆσθαι dam ti svobodo, da izbereš; κεκριμένος in κριθείς izbran, določen, izkušen, οὖρος določen veter, ki veje v gotovo stran. 3. a) sodim, razsojam, ταύτῃ tako, poravnavam νείκεα, prisodim komu kaj κράτος ἀριστείας; b) smatram, imam, proglasim za kaj ταῦτα ἄριστα; menim, mislim, da z inf., ὃν ἂν κρίνω ἐρρωμενέστατον εἶναι ki je po mojem mnenju najmočnejši; presojam kaj po čem πρός τι, tolmačim, razlagam ἐνύπνιον, ὄψιν; c) sodim, obsojam, izrečem (ob)sodbo, σκολιὰς θέμιστας izrekam krivične sodbe, θανάτου obsodim na smrt; d) tožim, kličem na odgovor, περὶ θανάτου tožim na življenje in smrt; e) zaslišujem, preiskujem, poizvedujem, vprašujem τινά Sof. II. med. 1. izbiram sebi, zase ἀρίστους. 2. razlagam ὀνείρους. III. pass. 1. izberejo, izvolijo, odločijo me, presojajo me, prištevam se; Ἑλλήνων ἕνα κριθέντ' ἄριστον ki slovi kot največji junak; μάχαι κρίνονταί τινι odločitev bitke je odvisna od koga; osebni sklad: κρίνομαι (z inf.) odloči se o meni, da. 2. a) (po)kličejo me pred sodišče, (za)tožijo me, obsodijo me τῇ αὐτῇ ψήφῳ, περὶ θανάτου, θανάτου δίκῃ κρίνομαι tožijo me na življenje in smrt, ὁ κρινόμενος obtoženec; b) prihajam pred sodišče, prepiram se δίκῃ, περί τινος; μένος Ἄρηος κρίνεται μνηστῆρσι καὶ ἡμῖν boj med snubci in med nami se odloči, οὐ κρινοῦμαι τῶνδέ σοι τὰ πλείονα o tem se nočem več s teboj prepirati. 3. merim (borim) se s kom Ἄρηι.

κρίσις, εως, ἡ (κρίνω) 1. ločitev, razpor, spor, prepir τῶν θεῶν, boj περί τινος, εἰς κρίσιν ἔρχομαι grem na tekmo. 2. izbor, izvolitev χὤπου δικαίων κἀγαθῶν ἀνδρῶν κρίσις kjer iščeš dobrih in pravičnih mož. 3. odločitev, τόξου κρίσις odločitev (boj) z lokom, (δρόμου), οὗ πρώτη κρίσις ki se prvi odloči = s katerim se začenjajo bojne igre, τὴν κρίσιν ποιῶ odločim, razsodim; τὸ Μηδικὸν κρίσιν ἔσχε (vojna) se je odločila; pos. a) preizkušnja, presoja, pretres; b) sodnijska preiskava, obtožba, pravda, sodišče; πάρειμι πρὸς τὴν κρίσιν, καθίστημι ἐμαυτὸν ἐς κρίσιν τινί obljubim komu, da pridem pred sodišče, εἰς τὴν κρίσιν οὐχ ὑπακούω ne pridem pred sodišče, προκληθεὶς ἐς κρίσιν poklican pred sodišče, κρίσιν ποιῶ začnem tožbo; sodba NT, obsodba μετὰ τὴν κρίσιν; c) pravica, pravičnost, kazen NT.

κτάομαι d. m., ion. κτέομαι [Et. kor. qthē(i), posedovati, perz. Ξέρξης. – Obl. fut. κτήσομαι, aor. ἐκτησάμην, pf. (z act in pas. pom.) κέκτημαι, ἔκτημαι, cj. κεκτῶμαι, opt. κεκτῴμην in κεκτῄμην, -ῇο, -ῇτο, fut. 3 κεκτήσομαι, ἐκτήσομαι, aor. pass. ἐκτήθην, adi. verb. κτητός, κτητέος, ion. pf. 3 pl. ἐκτέαται]. 1. a) pridobim komu kaj τινί τι; b) pridobim si, priborim si, dosežem τί, τινά, χάριν stečem si zahvalo ἀπό, ἔκ τινος, rodim παῖδας ἔκ τινος, podjarmim si τί, τινά, prisvojim si, naučim se τέχνην; c) o neprijetnih stvareh: nakopljem si ὀργὴν θεᾶς, κακά, ἔχθραν; δυσσέβειαν očitanje, da sem brezbožen; d) pridobim, naklonim si koga τινά, τινὰ πολέμιον napravim si koga za sovražnika. 2. pf. pridobil sem si, posedujem, imam, κεκτημένος pridobljen, osvojen; ὁ κεκτημένος posestnik, gospodar. 3. s pas. pom. aor. ἐκτήθην, Tuk. 1, 123 ἃ ἐκτήθη kar se je pridobilo.

κῡδαίνω (κῦδος) ep. 1. slavim, proslavljam, častim, poveličujem. 2. odlikujem, osrečujem (s tem, da povečujem telesno lepoto). 3. razveseljujem θυμόν.

κυκλέω (κύκλος) [fut. κυκλήσω, aor. cj. 1 pl. ep. κυκλήσομεν] I. act. 1. trans. a) (na vozu) odpeljem, odpravim, νεκροὺς βουσί mrtvece z volmi; b) v krogu vrtim, sučem, obračam, gonim okrog κῦμα, βάσιν ἐπί τινι krožim okrog koga, ὁδοῖς κυκλῶν ἐμαυτὸν εἰς ἀναστροφήν medtem ko sem se hodeč obračal, da bi se povrnil, τὶ ἐπί τινι valim, primikam h komu. 2. intr. vrtim se, krožim. II. med. 1. postavim se v krog, tvorim krog; nakopičim se (o valovih). 2. vrtim v krogu, obkrožujem, potekam, minevam νύκτες.

κύκλος, ὁ [Et. idevr. q^weq^wlo-s, kor. q^wel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.

κῡ́ρω [impf. ep. κῦρε, fut. κύρσω, aor. ἔκυρσα; med. κύρομαι], vzpor. obl. κυρέω [fut. κυρήσω itd.] ep. poet. 1. abs. ali z dat. a) namerim se na koga (kaj), naletim, zadenem na kaj, trčim skup ἅρμασι; srečam koga; pren. α.) zabredem v kaj κακῷ, ἐσθλῷ; β.) hočem zadeti, merim na kaj αἰὲν ἐπ' αὐχένι κῦρε δουρὸς ἀκωκῇ; γ.) zadenem (resnico), uganem γνώμῃ ἐπεικάζων, ἦ καὶ δάμαρτα τήνδ' ἐπεικάζων κυρῶ ali morda (slučajno) prav domnevam, da je ta; b) zadene me kaj, pripeti se mi kaj, sem deležen, dosežem ταῦτ' ἐμοὶ κυρεῖν βουλήσομαι; dogodim se, pripetim se τί ποτ' αὐτίκα κύρσει kaj neki se bo zgodilo; ἄλλα δ' ἐξ ἄλλων κυρεῖ nesreča sledi nesreči; c) sem, nahajam se v kakem stanju, πῶς κυρεῖτε kako je, kako se imate, ἐν τῷ πράγματος κυρεῖ v kakšnem položaju se nahaja, ποῦ γῆς κυρεῖ kje biva, ἐνθάδε τοῦ πάθους v tako slabem položaju, τί νῦν κυρεῖ kako je ž njim, τάδε εὖ κυρεῖ to je dobro (v dobrem stanju); d) v zvezi s part. se prevaja z: ravno, slučajno, zares, θύων ἔκυρον ravno sem daroval, ὡς κυρεῖς ἔχων kakršen si, kjer ravno stojiš, πλησίον γὰρ ὢν κυρεῖ bil je ravno blizu, εἰ ζῶν κυρεῖ ako (slučajno) živi, κυρῶ ἔχων imam slučajno, ποῦ κυρεῖ συθείς kam je neki pobegnil, Φοῖβος εἰρηκὼς κυρεῖ Fojb je zares rekel, πρὸς τί ταῦτ' εἰπὼν κυρεῖς čemu neki si to rekel; tudi pt. κυρῶν se slično prevaja: ποῦ κυρῶν εἴης kje se ravno nahajaš. 2. z gen. ali acc. a) segam do, dosežem τέρμονα οὐρανοῦ, dotikam se νεφέλας αἰθερίας; b) dobim, deležen sem česa τινός, ἔκ τινος dobim od koga, δίκης dobim zasluženo kazen.

λαγχάνω [Et. strslov. poląčiti, dobiti, idevr. lenqh-. – Obl. fut. λήξομαι, aor. ἔλαχον, pf. εἴληχα, pass. εἴληγμαι, pt. εἰληγμένος, aor. ἐλήχθην; ep. aor. cj. λάχῃσι, λελάχω, pf. λέλογχα, ion. fut. λάξομαι]. I. intr. 1. žrebam, srečkam περί τινος NT. 2. po žrebu komu pripadem, pridem na del ἔς τι, ἐς ἑλάστην ἐννέα λάγχανον αἶγες na vsako ladjo je prišlo po žrebu devet ovac. 3. sem po žrebu določen, izvoljen za kaj βασιλεύς ali z inf. βουλεύειν, NT τοῦ θυμιάσαι zadene me, določen sem, da zažgem kadilo. II. trans. 1. po žrebu dobim, izžrebam kaj τὶ πάλῳ, κλήρῳ, prejmem, dosežem, dobim τινός; pf. dobil sem v oblast, vladam, upravljam τί, τινός; postanem, sem deležen česa, pridem do česa τινός, ὕπνου zaspim, κακά nakopljem si. 2. δίκην τινί naperim, začnem tožbo proti komu, zatožim koga, πρός τινα pri kom, τινός zaradi česa. 3. deležnega storim koga česa, dajem komu kaj, τινὰ πυρός sežigam, pokopavam koga.

λαθί-πονος 2 (λήθω, πόνος) poet. 1. intr. ki pozabi na žalost. 2. trans. ki stori, da se žalost pozabi, bolečine olajšujoč ὀδυνᾶν βίοτον.

λαμβάνω [Et. kor. slabh, gl. λάφυρον. – Obl. fut. λήψομαι, aor. ἔλαβον, imper. λαβέ, pf. εἴληφα, med. pass. εἴλημμαι, aor. pass. ἐλήφθην, fut. pass. ληφθήσομαι, adi. verb. ληπτός, ληπτέος; med. aor. ἐλαβόμην, ep. aor. ἔλλαβον in λάβον, iter. λάβεσκον, cj. 3 sg. λάβῃσι, med. ἐλλαβόμην, inf. λελαβέσθαι, ion. fut. λάμψομαι, pf. act. λελάβηκα, med. in pass. λέλαμμαι, aor. pass. ἐλάμφθην, adi. verb. λαμπτέος; poet. fut. λαψοῦμαι, NT fut. λήμψομαι]. A act. I. trans. primem, vzamem 1. a) primem, popadem, zgrabim τί, τινά, τί τινι kaj s čim, ἔν τινι, εἰς χεῖρας vzamem v roke, τινὰ τῆς ζώνης koga za pas, χεῦμα zajamem, γούνων oklenem se, πέτρης držim se skale, πλαγίους τοὺς πολεμίους primem (napadem) od strani; θυμόν ali μένος ohrabrim se, osrčim se, πεῖράν τινος poskusim, napravim poskus; b) vzamem, ujamem, spravim v svojo oblast, uplenim, ugrabim τί, τινά; ἐν ταῖς χερσί dobim v roke, στράτευμα potegnem na svojo stran, πόλεις osvojim si; pren. ἀραῖόν τινα (za)vežem koga z zakletvijo, πίστι καὶ ὁρκίοισί τινα zavežem koga s sveto prisego; c) dosežem, dobim, pridobim si κλέος, τὶ παρά, πρός, ἀπό τινος, τινὰ γυναῖκα dobim za ženo, oženim se (pa tudi brez γυναῖκα); μισθὸν ἔκ τινος dobivam plačo; σθένος dobim moč, postanem močen, καρπόν žanjem, ἀρχήν začenjam NT, ὑπόμνησιν spominjam se NT, λήθην pozabim NT, χαράν, τέρψιν uživam, συμβούλιον posvetujem se NT, συμμέτρησιν κλιμάκων posnamem, določim, πιστά, δίκην, δεξιάν (gl. te besede); ὕψος postanem visok, ἐπίδοσιν napredujem, ἐλπίδα začnem upati, upam, θέαν vidim, pogledam, τὴν Ἴδην ἐς ἀριστερὴν χέρα dobim na levo stran, pustim na svoji levi strani; d) nakopljem si, trpim κακά, ζημίαν, συμφοράν, ὀνείδη, τὴν ἀξίαν (sc. δίκην) dobim (trpim) zasluženo kazen, αἰτίαν obdolžijo me, δίκας λαμβάνω καὶ δίδωμι gl. δίκη. 2. sprejmem, (pre)vzamem (kar mi kdo da), dobim ἄποινα, δῶρα, χάριν, μισθούς; pos.: a) vzamem s seboj κήρυκας, ἐσθῆτα oblečem si; odvzamem κτήματα; b) sprejmem pri sebi Od. 7, 255, τὸν ἱκέτην sprejmem gostoljubno, τινὰ ἐχέγγυον sprejmem v varstvo; c) λόγον zahtevam račun; d) prevzamem (delo) ἔργον, trudim se πόνον, ἔργον ἰατρικόν dobim službo zdravnika; e) pt. λαβών z acc. se prevaja pogosto s s, z: στρατὸν λαβὼν ἐπακτὸν ἔρχεται. 3. duševno: z umom dosežem, (raz)umem, uvidim, spoznam νόῳ, ἐν νῷ, φρενί, ἐν τῇ ψυχῇ; πρόσωπον gledam na NT, ἐν ταῖς γνώμαις βεβαίως sem trdno prepričan, πῇ τι razumem kaj na kak način, pojasnjujem, smatram za kaj τί, χαλεπῶς περί τινος zamerim komu, hudujem se nad kom. 4. a) o telesnem in dušnem stanju: napade, prevzame, obide, izpreleti me kaj χόλος, φόβος, πένθος, ἄλγος λαμβάνει τινά; navdušim θεὸς ἡμᾶς; b) najdem ἀνεῳγμένην τὴν θύραν, iznenadim, zasačim τινὰ μόνον, ἀπαρασκευότατον βασιλέα, τινὰ ἀδικοῦντα, κλέπτοντα; pass. δρῶσ' ἐλήφθης. II. intr. καιρὸς λαμβάνει prilika se ponudi, ugoden čas je. B med. 1. jemljem zase, držim se česa, polastim se, osvojim si τινός. 2. dosežem, doidem τῶν ὀρῶν; primem, zgrabim, χειρός za desnico, χαλεπῶς τινος hudo ravnam s kom.

λαμπρῡ́νω (λαμπρός) 1. act. storim, da se sveti, razsvetljujem, snažim, likam. 2. med. a) snažim si, likam si ἀσπίδας; b) ponašam se, kažem, izkazujem se radodarnega ἔν τινι, τὰ ἄλλα; odlikujem se v čem τινί.

λανθάνω, ep. ion. λήθω [Et. kor. lā, skrit biti, lat. lateo, strslov. lajati, zalezovati. – Obl. fut. λήσω, aor. ἔλαθον, pf. λέληθα, med. fut. λήσομαι, aor. ἐλαθόμην, pf. λέλησμαι; ep. impf. iter. λήθεσκον, aor. λάθον, cj. 3 sg. λάθῃσι, redupl. λελάθῃ, med. λαθόμην, redupl. λελαθόμην, pf. λέλασμαι, poet. fut. med. λελήσομαι]. I. act. 1. intr. sem pozabljen, skrit, prikrit, ostanem neopažen, τινά pred kom; pt. λαθών skrivaj, neopažen; λαθὼν ποιῶ = λανθάνω ποιῶν; λανθάνει ἐμέ prikrito mi je, ne opazim, ne vem, neznano mi je, ἔλαθεν αὐτὸν σύνθημα μὴ δοῦναι pozabil je dati, οὐ λανθάνεις, ὅ τι λέγεις dobro vem, kaj govoriš; pogosto stoji s pt. in z acc. (pa tudi brez acc.); v tem slučaju izraža pt. glavno dejanje, dočim se λανθάνω prevaja s "skrivaj, neopaženo, brez vednosti," n. pr.: ἔλαθον ἡμᾶς ἀποδράντες skrivaj so pobegnili, ἔλαθε τρεφόμενος na skrivnem, ἔλαθε Κῦρον ἀπελθών odšel je, ne da bi bil Kir to opazil (= a Kir tega ni opazil); λανθάνω τινὰ ποιήσας τι prikrito je komu, da sem kaj storil, ἐλάνθανον αὑτοὺς ἐπὶ τῷ λόφῳ γενόμενοι prišli so na grič, ne da bi vedeli = preden so se nadejali. 2. trans. storim, da kdo kaj pozabi, osvobodim, oprostim koga česa τινὰ ὀδυνάων. II. med. 1. pozabim τινός. 2. (nalašč) opustim, zamudim kaj. 3. pt. fut. pass. οὔποτε λησόμενον κακόν ki se ne more nikoli pozabiti ali preboleti.