Franja

εὐτυχέω (εὐ-τυχής) [augm. ηὐ in εὐ] 1. sem srečen, imam srečo, ἔν τινι, τί v čem, τὸ εὐτύχημα εὐτυχέω imam srečo, πάντα v vsem, τοὺς πολέμους v vojnah, εὐτυχεῖτε z bogom, zdravo, srečno; s pt. βαλὼν οὐδεὶς εὐτυχεῖ nobeden ni (bil tako srečen, da bi bil) zadel, ὑμεῖς δὲ εὐτυχοῖτε τὰ κράτιστα βουλευσάμενοι vam pa želim to srečo, da ukrenete (sklenete) to, kar je (za nas vse) najboljše; v pass. εὐτύχηται τοῖς πολεμίοις ἱκανά sovražniki so imeli dosti sreče. 2. o stvareh: gre po sreči, posreči se.

εὐ-τυχής 2 (τυχεῖν) kdor je dosegel, kar je želel, srečen, ugoden, srečonosen; τὸ εὐτυχές = εὐτυχία. – adv. -χῶς, ion. -χέως srečno, z dobrim uspehom, εὐτυχῶς πράττω dobro se mi godi, sem srečen, εὐτυχῶς πως po nekem srečnem naključju.

ἐφ-ανδάνω ep. ἐπι-ανδάνω po godu sem, ugajam, všeč sem.

ἐφ-εξῆς, ion. ἐπ-εξῆς (ἐπ-έχω) po vrsti, zaporedoma, drug za drugim, docela ἁρπάζω.

ἐφ-έπω, ion. ἐπ-έπω ep. ion. poet. [impf. ep. ἔφεπον, iter. ἐφέπεσκε, fut. ἐφέψω, aor. ἐπέσπον, cj. ἐπίσπω, opt. ἐπίσποιμι, inf. ἐπισπεῖν, pt. ἐπισπών; med. fut. ἐφέψομαι, aor. ἐφεσπόμην, cj. ἐπίσπωμαι itd.] I. act. 1. a) sledim komu, zasledujem, napadam, preganjam koga, drevim za kom τινά, τινί s čim; b) gonim, podim, vladam ἵππους, podim proti komu ἵππους τινί; c) prepotujem, obiščem, prehodim κορυφὰς ὀρέων, πεδίον tečem, dirjam po ravnini, ὑσμίνης στόμα hitim, drevim skozi. 2. pren. a) bavim se s čim, ukvarjam se (v tm. ἐπὶ ἔργον ἕποιεν); upravljam, vodim, započnem kaj πολλά, delam na kaj, oskrbujem kaj; b) pospešujem, dopolnim, najdem, zadene me πότμον, οἶτον, αἴσιμον ἦμαρ, θάνατον; c) sledim zgledu nekoga δίκαν Φιλοκτήταο. II. med. 1. a) grem za kom, sledim komu, preganjam koga τινί, ἐκ τοῦ ὄπισθεν, sklenem se s kom, pridružim se komu, ποσίν v diru; b) sledim komu (s svojim razumom), razumem ἀδυνατήσασα ἐπισπέσθαι. 2. pren. a) spremljam, deležen sem česa εἰ μὴ οἱ τύχη ἐπίσποιτο; b) pokorim se, sem pokoren γνώμαις, βουλεύμασιν, τῷ δικαίῳ, θεοῦ ὀμφῇ, dam se voditi (zapeljati) μένεϊ σφῷ; abs. ὁ ἐπισπόμενος kdor je pokoren.

ἐφ-ίημι, ion. ἐπ-ίημι [fut. ἐφήσω, aor. ἐφῆκα, ep. ἐφέηκα, cj. ἐφῶ, ep. ἐφήω, ἐφείω] I. act. 1. trans. a) pošiljam, gonim, podim h komu ali nasproti komu τινά τινι, ἐπί τι, ὄνους ταῖς ἵπποις spuščam k; b) ščuvam koga na koga τινὰ ἐπί τινα, zapeljem, zvodim, pripravim do česa inf.; c) mečem na koga, izpuščam, streljam, ἔγχος, βέλεά τινι, ἐπί τινι; zgrabim, popadem, pestim χεῖράς τινι; ὕδωρ ἐπί τι napeljem kam; d) pre-, dopuščam τινί, inf., ἡνίας λόγοις popuščam, izročam διαφθοράν τινι, dovoljujem; e) naročam, nalagam, velevam komu τινί; f) prisodim, naklonim, pošljem komu (nad koga) kaj πότμον. 2. intr. prepuščam se, vdajam se τινί. II. med. 1. a) zahtevam, želim kaj, hrepenim po čem, stremim za čim, potegujem se za kaj τινός; χαίρειν τἄλλ' ἐγώ σ' ἐφίεμαι po tvoji volji se naj zgodi vse drugo; b) merim na kaj τῶν ὄψεων. 2. naročam, velevam, zapovedujem τινί τι; εἰς τὴν Λακεδαίμονα je poslal v L. povelje. 3. dovoljujem, dopuščam τινί z inf.

ζηλόω (ζῆλος) 1. poganjam se, stremim za čim, posnemam, hrepenim po, vnemam se, vnet sem za kaj, gorim za. 2. zavidam koga, sem nevoščljiv τινά, τί NT. 3. občudujem koga, blagrujem ga, τοῦτο zaradi tega, imam koga za srečnega, τινά τινος zaradi česa, tudi τινά τι.

ζήτημα, ατος, τό (ζητέω) 1. kar se išče, οὐ ῥᾴδιον ζήτημα ni bilo lahko poiskati (raztresene kose Pentejevega trupla), ζήτημα εἰπεῖν to, po čemer kdo poprašuje, predmet preiskave. 2. preiskovanje, izpraševanje; vprašanje, prepir NT. 3. poiskanje, izsledba (Evr. Bacch. 1218).

ζήτησις, εως, ἡ (ζητέω) 1. (po)iskanje τροφής, πέμπω τινὰ κατὰ ζήτησίν τινος da nekoga poišče. 2. preiskovanje, pregledovanje τῶν νεῶν; pos. preiskava, izpraševanje. 3. vprašanje, razpor, prepir NT.

ζώννῡμι, ζωννύω [Et. iz ζωσ-νυμι, kor. jō(u)s, slov. pas (iz po-jas); ζώνη iz ζωσνᾱ; ζωστήρ. – Obl. fut. ζώσω, aor. ἔζωσα, ἐζωσάμην, pf. pass. ἔζω(σ)μαι; ep. praes. med. cj. 3 pl. ζώννυνται, impf. 3 sg. ζώννυτο, iter. ζωννύσκετο]. 1. act. opašem. 2. med. opašem se, opašem si (meč), napravim se za boj, oborožim se.

ἡδονή, ἡ, ep. ἦδος, εος, τό (ἥδομαι) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; ἡ διὰ τοῦ σώματος ἡδονή čutna, telesna slast, pohotnost, δι' ἡδονῆς rad, ὑφ' ἡδονῆς od veselja, iz škodoželjnosti; (πρὸς) καθ' ἡδονήν po volji, po godu λέγω, ἐν ἡδονῇ ἐστί μοι všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, ἡδονῇ χράομαι πρός τινα govorim komu po želji; ἡδονή μοι ἐσέρχεται miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ἐν ἡδονῇ ἔχω τινά rad imam koga. 2. prijetnost, korist, ἡδονὰς φέρω prinašam veselo novico; ἐμοὶ τί τόδ' ἦδος kaj mi to pomaga?

ἦκα adv. [Et. iz σῆκα, kor. sēq, lat. segnis (iz sēgnis), gršk. ἥσσων iz σηκjων] ep. rahlo, mirno, nežno, po tihem, malo, počasi, nekoliko; ἦκα ἀγορεύω šepetam; sup. ἤκιστος najslabši, najnerodnejši z inf.

ἥκω [Et. iz sē(i)q-; dorsko εἵκω iz seiq-, ἱκέσθαι (iz siq-). – Obl. fut. ἥξω, aor. NT ἧξα, pf. ἧκα]. 1. o osebah: prišel sem, sem tukaj; v ind. praes. vedno s perf. pomenom, impf. ἧκον pa tudi z aor. pomenom: dospel sem; ὁδόν po potu, εἴς τινα τόπον, πρὸς πόλιν, ἐπὶ δεῖπνον, δόμους, ἥκω ἐπί τινα prišel sem do, po koga; χθόνα prišel (zabredel) sem v deželo; vrnil sem se, sem zopet tukaj πάλιν, ἄψορρον; κατά τι prišel sem po kaj, περί τινος zaradi česa, ὅ τι ἥκοιεν zaradi česa (zakaj) so prišli, μανθάνειν da se poučim, ἐκ γενεᾶς πατρῴας ἄριστος izšel sem iz rodu = sem po očetovem rodu najslavnejši, δι' ὀργῆς razsrdil sem se, sem razjarjen, εἰς καλόν prišel sem o pravem času; χρημάτων, βίου dospel sem do premoženja, sem v ugodnih razmerah, δυνάμεως dosegel sem moč, ὡρέων οὐχ ὁμοίως nimam enako dobrega podnebja, θεῶν χρηστῶν uživam milost bogov, εὖ ἥκω sem srečen, sem v ugodnih razmerah, εἰς τοσοῦτον ἀμαθίας sem tako nespameten, παρ' ὀλίγου ἥκω z inf. malo manjka, da; s pt. ἄγων, φέρων, ἐλαύνων privedel, prinesel, prijahal sem (ali prišel sem s kom, s čim); s pt. fut. hočem, nameravam βοηθήσων, μαχούμενος; θεοῖς ἔχθιστος ἥκω = ἔχθιστός εἰμι. 2. o stvareh: dospel, nastopil sem, pripetil, dogodil sem se, zabredel sem, zadelo me je kaj ξένια ἧκε, ἀγγελία, νόσος, σημεῖα ἥκει τινί, εἴς τινα; ὁρᾷς, ἵν' ἥκει τοῦ θεοῦ μαντεύματα kaj (se) je (zgodilo) z božjim prerokovanjem? ὄνησίς τινος ἥκει τινί nekaj koristi komu. 3. impers. ἥκει μοι = προσήκει μοι pristoji, spodobi se mi πενθεῖν.

ἡλιαία, ἡ (ἁλής, ἁλία) skupščina, zbor; najvišje porotno sodišče v Atenah, ki je štelo 6000 članov v desetih oddelkih po 500 mož, ostali (1000) so bili namestniki.

ἡμέρα, ἡ, ion. -ρη, dor. ἁμέρα (gl. ἦμαρ) 1. dan (opp. noč), čas od enega solnčnega vzhoda do drugega; a) ἡμέρας po dnevu, μέσης ἡμέρας opoldne, τῇδε τῇ ἡμέρᾳ tega dne, ὑστέρησε πέντε ἡμέραις zapoznil se je za pet dni, τριῶν ἡμερέων v teku treh dni, ἑκάστης ἡμέρας vsak dan, τρίτην ἡμέραν αὐτοῦ ἥκοντος tretji dan po njegovem prihodu; ἡμέραν ἐξ ἡμέρας, dan na dan, ἡ πρὸ τοῦ ἡμέρα prejšnji dan; b) s predlogi: ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s (prvim) svitom, ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsak dan, ἐφ' ἡμέρης ἑκάστης dan na dan, vsak dan, ἐξ ἡμέρας po dnevu = μεθ' ἡμέραν, πρὸς ἡμέραν proti jutru, ἐφ' ἡμέραν za en dan. 2. čas, doba življenja, usoda, αἱ μακραὶ ἁμέραι dolgo človeško življenje, παλαιὰ ἁμέρα starost.

ἡμερήσιος 3 in 2, ἡμερινός 3, dor. ἁμέριος 2 1. po dnevu, dnevni, ἄγγελος dnevni glasnik. 2. ki en dan traja, ὁδός dan hoda; pren. minljiv, smrten.

ἡμερολογέω ion. štejem, računam po dnevih τὸν χρόνον.

ἠπύω, dor. ἀπύω 1. glasno kličem, (po)kličem, pozovem koga τινά, govorim komu kaj τινί. 2. glasim se, donim, bučim, šumim ἄνεμος.

θαλάσσιος 3 in 2, poet. θαλασσαῖος 3 1. ki se tiče morja, na, ob morju, (po)morski; ἔργα opravki na morju, brodarstvo, ribarstvo; θαλάσσιον ἐκρίπτω τινά vržem koga v morje. 2. ἀνήρ ki se bavi z mornarstvom, mornar, pomorščak.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).