-
Χέμμις, ιος, ἡ 1. mesto v Gornjem Egiptu. 2. otok v Nilovi Delti. 3. Χεμμῑ́της νομός okraj v Egiptu z otokom istega imena.
-
χερμάδιον, τό ep. χερ-μάς, άδος, ἡ poet. kamen (za pračo), pračnik.
-
χερνῆτις, ιδος, ἡ ep. γυνή rokodelka; pos. predica (za plačo).
-
χέρνιψ, ιβος, ἡ (χείρ, νίπτω) 1. voda za umivanje rok. 2. blagoslovljena voda.
-
χερρό-νησος, ἡ = χερσό-νησος.
-
χερσό-νησος, ἡ (χέρσος, νῆσος) polotok; pos. 1. ἡ Θρᾳκία trakijski Hersonez; preb. οἱ Χερρονησῖται. 2. Χερσόνησος ἡ Τρηχέη vzhodni del tavrijskega polotoka (Krim).
-
χέρσος 2 ep. ion. poet. [Et. kor. g'hers-, odreveneti, sršiti se; χέρσος = pust, neploden; lat. horreo (iz horseo), hir-sutus] 1. odrevenel, trd, suh, pust, prazen. 2. a) neobdelan, nerodoviten; b) neomožen, brez otrok, osamljen. 3. suhozemeljski, celinski; subst. ἡ χέρσος brežina, celina, suho, kopnina.
-
χἠ = καὶ ἡ.
-
χηλή, dor. χᾱλά, ἡ (χαίνω) 1. kopito, parkelj, krempelj, škarje, klešče. 2. jez na obrežju, nasip (iz kamenja, da odbija morske valove).
-
χήν, χηνός, ὁ, ἡ [Et. lat. anser (iz hanser), slov. gos, nem. Gans] gos.
-
χήρα, ἡ vdova NT.
-
χηρεία, ἡ vdovstvo.
-
χῆρος 3 [Et. iz kor. g'hē(i), zapuščen sem, gl. χατέω] ep. poet. NT gol, prazen, oropan, ovdovel; subst. ὁ, ἡ vdovec, vdova.
-
χθών, χθονός, ἡ (gl. χαμαί) ep. poet. 1. tla, zemlja, prst, χθόνα δύμεναι (iti pod zemljo) umreti. 2. pokrajina, (domača) dežela, kraj, trata, livada.
-
χῑλιαρχία, ἡ 1. hiliarhija, poveljništvo nad 1000 možmi, vojaški tribunat. 2. oddelek vojske, ki šteje 1000 mož (pešcev).
-
χῑλιάς, άδος, ἡ (χίλιοι) tisočica, tisoč mož.
-
χῑλιοστύς, ύος, ἡ četa tisoč mož.
-
χίμαιρα, ἡ [Et. od χεῖμα = eno zimo (leto) stara (koza); enako χίμαρος kozel] 1. koza. 2. person. Χίμαιρα strašna pošast, ki je ogenj bruhala; imela je spredaj podobo leva, v sredi koze, vzadaj pa zmaja.
-
Χίος, ἡ otok v Ajgajskem morju; preb. ὁ Χῖος; adi. Χῖος 3.
-
χιών, όνος, ἡ (gl. χειμών) sneg.