Franja

χρώς, ὁ [gen. χρωτός, dat. χρωτί, χρῷ, acc. χρῶτα, ep. poet. χροός, χροΐ, χρόα, vzpor. obl. χρόα, χροιά, ion. χροιή] 1. koža (na telesu), polt, telo, truplo, meso; ἐν χρῷ κεκαρμένος do kože (polti) ostrižen, ξυρεῖ ἐν χρῷ reže do mesa (krvi), ἐν χρῷ παραπλέοντες prav blizu. 2. barva kože, polt, χρὼς τρέπεται barva se izpreminja (vsled strahu).

χυτλόομαι med. ep. kopljem in pomazilim se.

χώομαι d. m. [ep. aor. (ἐ) χώσατο, cj. 3 sg. χώσεται] ep. srdim se, jezim se, sem nejevoljen, žalostim se, κατὰ θυμόν, φρεσίν v srcu, τινί na koga, τινός zaradi koga (česa), τόδε zaradi tega.

χώρα, ἡ, ion. χώρη [Et. prv. pom. prazen prostor, sor. χωρίς ločen, χωρίζω, χῆτος, χῆρος] 1. prostor (med dvema predmetoma), vmesni prostor οὐδέ τι πολλὴ χώρη μεσσηγύς. 2. a) dežela, okraj, pokrajina ἅστινας ἵκεο χώρας ἀνθρώπων; domovina, ἐπὶ χώρας εἰμί sem doma; zemljišče, posestvo, polje δίδωμι; b) (oppos. πόλις) dežela, posestvo na kmetih ὁ ἐκ τῆς χώρας σῖτος, κατὰ τὴν χώραν ἐργάζομαι. 3. a) (odkazano) mesto, prostor, stojišče (posebno v bojni vrsti), ἐνὶ χώρῃ τίθημι postavim na svoje mesto, καθίσταμαι εἰς χώραν τινός stopim na mesto koga, κατὰ χώραν ἄπειμι grem na odkazano mesto, χώραν λαμβάνω dobim prostor, uredim se, γίγνομαι ἐν τῇ χώρᾳ (na odkazano mesto v bojni vrsti), πίπτω, ἀποθνῄσκω ἐν χώρᾳ v boju, χώραν λείπω; ἐῶ κατὰ χώραν ne vznemirjam, μένω κατὰ χώραν ostanem miren (nepoškodovan, v veljavi); b) prostor v človeški družbi, dostojanstvo, veljava, ugled, ἐν μισθοφόρου χώρᾳ εἰμί sem najemnik, ἐν ἀνδραπόδων χώρᾳ εἰμί sem (kot suženj) brez moči in ugleda, ἐν οὐδεμιᾷ χώρᾳ brez moči in brez ugleda, ἐν ἀτίμῳ χώρᾳ ἄγω malo cenim, preziram.

χωρέω (χῶρος) [fut. χωρήσω, nav. χωρήσομαι, ep. aor. χώρησα] I. intr. 1. a) grem z mesta, naredim prostor, umikam se πάλιν, τινί komu, τινός, ἀπό, ἐκ, ἔξω τινός od česa, iz česa; vdam se τινί; b) odhajam, odrinem, krenem na pot, grem, korakam, prihajam, potujem, κατὰ γῆν po suhem, πρός τινα bližam se komu, εἴς τι grem v kaj NT. 2. a) naprej se pomikam, grem nad koga, napadem koga ἐπί τινα, ἐπί τι, πρός τινα, ὁμόσε τινί prodiram proti komu; b) grem na kaj, lotim se česa ἐπί, εἴς τι, εἰς (πρὸς) ἔργον grem na delo, εἰς ὅπλα zgrabim orožje, εἰς ἀλκήν postavljam se v bran, εἰς μετάνοιαν obrnem se k pokori NT; c) tečem ὕδωρ, δάκρυα, πηγαί, ναῦς ladja plove; o govorici: razširim se, raznesem se λόγος, φάτις; d) grem skozi kaj, prederem εἴς τι, διὰ τῶν ἀσπίδων, διὰ πάντων, prodiram do πρὸς ἧπαρ, ὅθ' ὕβρις ἐς τόνδ' Ἀτρειδᾶν πᾶσ' ἐχώρει ko sta mu Atrida delala krivico; e) izpolnim se λογίων ἔνια. 3. posrečim se, napredujem, dobro se mi izteče, posreči se mi kaj εὖ, εὐτυχέως; ὁ λόγος οὐ χωρεῖ ἐν ὑμῖν moja beseda ne najde mesta v vaših srcih NT. II. trans. 1. obsegam, držim, imam prostora za πλεονεξίαν, τινά, τί NT. 2. pren. a) pojmujem, umevam, razumem λόγον NT; b) sprejmem koga χωρήσατε ἡμᾶς NT.

χωρίζω (χωρίς) [pf. pass. κεχώρισμαι, 3 pl. ion. κεχωρίδαται] 1. act. a) oddaljujem, odkažem mesto, postavim; b) delim, ločim, razdružujem, razstavljam τί, ἀπό τινος NT. 2. pass. ločim se, oddaljujem se, odidem ἀπό τινος NT; pf. sem ločen ἀπό τινος NT, sem različen od koga (česa), razlikujem se τινός, τινί, ἀπό τινος.

χωριστός 3 ki se da ločiti, ločljiv.

ψάλλω [Et. kor. (s)pēl, dotakniti se, lat. palpo, are, nem. fühlen (stvn. fuo-len), slov. pal-ec. – Obl. fut. ψαλῶ, aor. ἔψηλα]. 1. pulim, rujem, skubem. 2. napenjam strune, brenkam na strune, prebiram strune, prepevam, slavim NT.

ψαύω [fut. ψαύσω, aor. ἔψαυσα, pass. pf. ἔψαυσμαι, aor. ἐψαύσθην; ep. impf. ψαῦον] 1. potegnem z roko črez kaj, dotaknem se, potipam, drgnem se ob kaj τινός, τί, τινά, παρηίδος božam; Il. 16, 216 je νευόντων gen. abs. = kadar so se naprej nagnili. 2. pren. a) uživam, pokusim, γάμων mislim na zakon; b) napadem χερσίν, θεὸν ἔν τινι razžalim s čim.

ψάω [3 sg. ψῇ] poet. intr. razpadam, drobim se.

ψεύδω [Et. strslov. spytьnъ, brezuspešen, zastonj; frizinški sp.: v spitnih rotah = v krivih prisegah. – Obl. fut. ψεύσω, aor. ἔψευσα, pass. pf. ἔψευσμαι, aor. ἐψεύσθην, fut. ψευσθήσομαι, fut. 3 ἐψεύσομαι, med. fut. ψεύσομαι, aor. ἐψευσάμην]. I. act. 1. postavim kaj na laž, (po)kažem, da je kaj laž ἡ ἐπίνοια τὴν γνώμην, οὐδὲν σῆμα ψεύδοντες nobeden njihov znak ni varal. 2. a) varam, pokazim, uničim ἐλπίδας; b) goljufam, zapeljem, (pre)slepim τινά, τινά τινος (τι) koga v čem. II. pass. nalaže (prevara, preslepi) me kdo, (z)motim se, sem prevaran, τῆς γνώμης ali τῇ γνώμῃ v mnenju, περί τινος, ἔν τινι, τί v čem, διὰ τὸ ἐψεῦσθαι ἑαυτῶν ker samega sebe ne poznajo, ἡ τρίτη τῶν ὁδῶν μάλιστα ἔψευσται je popolnoma (najbolj) napačna, ἡ ψευσθεῖσα ὑπόσχεσις obljuba, ki se ne drži. III. med. 1. intr. lažem se, govorim neresnico, varam, nezvesto ravnam, τινί, πρός, εἴς τινα, κατά τινος proti komu, τί, περί τινος v čem. 2. trans. a) izmislim γάμους, ἀφανῆ περί τινος; b) nalažem koga, (pre)varam δόξαν, goljufam, τινά τι koga v čem, χρήματα glede denarja; pos. kršim, prelomim ὅρκια, συνθήκας, ὑπόσχεσιν; οὐκ ἐψεύσαντο τὰς ἀπειλάς uresničili so grožnje.

ψηλ-αφάω [Et. sor. ψάλλω. – Obl. pt. praes. ep. ψηλαφόων]. 1. intr. tipljem okoli, tavam ἐν σκότει. 2. trans. dotikam se česa, (po)tipljem, otipljem τινά, τί NT.

ψῆφος, ἡ 1. kamenček, kremenec (za računanje ali štetje); račun, καθαραὶ ψῆφοι čist račun (kjer nič ne ostane; Dem. 18, 227 καθαιρῶσιν = καθαροὶ ὦσιν). 2. kamenček pri glasovanju, glasovnica (črna ali bela): a) (oddan) glas, glasovanje (sg. in pl.), ψῆφοι ὑπατικαί volitev konzulov, ἐπάγω, δίδωμί τινι pripustim k glasovanju, pustim glasovati, ψῆφος αὐτῷ ἐπῆκτο περὶ φυγῆς predlagalo se je zanj pregnanstvo, ψήφους διανέμω delim glasovne kamne, glasujem, ψῆφον φέρω, τίθεμαι, προτίθεμαι, διαφέρω, ἐπιφέρω izrekam svojo sodbo, glasujem, ἐμαυτῷ zase, ψῆφον καταφέρω glasujem, odobravam NT, ψῆφον φανερὰν φέρω javno glasujem; ψῆφον λαμβάνω dobim glas, εἰς χεῖρας dobim pravico glasovati, αἰτέω τὴν ψῆφον zahtevam glasovanje; μιᾷ ψήφῳ ἀποκτείνω obsodim z enim glasovanjem na smrt; b) sklep, (raz)sodba, povelje τυράννων; c) javno mnenje. 3. kraj glasovanja, sodišče, areopag ὁσία ψῆφος.

ψῑλόω 1. act. ogolim κεφαλήν, izpraznim, slečem, razgalim, oropam koga česa τί τινος, ločim, razstavljam ὄχλου. 2. pass. izpraznim se, ločen, zapuščen sem od koga τινός, ὁ λόφος ἐψιλοῦτο τῶv ἵππέων konjeniki so zapustili grič.

ψιμῡθιόω (ψιμύθιον) lepotičim se, ličim se, mažem se z belilom.

ψυκτήρ, ῆρος, ὁ (ψύχω) hladilnik, hladilnica (posoda, v kateri se je hladila pijača), kupa.

ψῡχή, dor. ψυχᾱ́, ἡ 1. življenjska sila, dih, življenje: ψυχὴ ἔλιπεν αὐτόν življenje ga je zapustilo (ali: izgubil je zavest), ἀγωνίζομαι, μάχομαι περὶ τῆς ψυχῆς borim se za življenje, τρέχω (θέω) περὶ τῆς ψυχῆς, ὁ ἀγὼν περὶ τῆς ψυχῆς boj na življenje in smrt, κινδυνεύω περὶ τῆς ψυχῆς gre mi za življenje, življenje je v nevarnosti, ψυχὴν παρατίθεμαι zastavim svoje življenje. 2. a) duša (umrlih v podzemlju), τῶν τελευτησάντων sence umrlih; b) (= oseba, človek) μεγάλων ψυχῶν ἱείς na visoke ljudi, ὀκτὼ ψυχαὶ διεσώθησαν osem duš (ljudi) NT, ψυχαὶ ὡσεὶ τρισχίλιαι tritisoč duš NT. 3. duša (opp. σῶμα) kot sedež duševnih zmožnosti in strasti: a) razumnost, pamet, zavest; b) pogum, srce, hrabrost; c) želja, težnja, nagon, poželenje; tek ἡ ψυχὴ σῖτον οὐ προσίετο; ἐκ τῆς ψυχῆς iz (celega) srca NT; ἐκ τῆς ψυχῆς φίλος pravi (resničen) prijatelj. 4. pogosto opisuje ψυχή osebo: μηδεὶς κρατείτω τῆς ἐμῆς ψυχῆς (moje osebe), ἡ ψυχή μου in ἡ ἐμὴ ψυχή = ἐγώ, ἡ ψυχή μου παρεσκεύασται pripravljen sem, hočem; tudi v nagovoru: φίλη ψυχή, ὦ ἀγαθὴ καὶ πιστὴ ψυχή.

ψῡχο-ρραγής 2 (ῥήγνυμι) poet. s smrtjo se boreč, umirajoč.

ψῡ́χω [fut. ψύξω, aor. ἔψυξα, pass. ἐψῡ́χθην] 1. act. a) diham, piham, živim; b) (o)hladim. 2. pass. a) ohladim se NT, omrznem; b) posušim se.

ὠδῑ́νω [samo praes. in impf.] 1. zvijam se v porodnih bolečinah, imam porodne bolečine, porodim v bolečinah. 2. zvijam se od bolečin, čutim (trpim) hude bolečine; pren. strah me je, plašim se, sem v strahu, βάρος συμφορᾶς težo nesreče prenašam z bolečino.