Franja

Φιλοκτήτης, ὁ iz Meliboje v Tesaliji; bil je slaven strelec in je imel Heraklejev lok in njegove puščice, s katerimi edinimi se je mogla Troja osvojiti.

φιλομαθέω sem vedoželjen, izobrazujem se.

φιλο-μαθής 2 (μανθάνω) kdor se rad uči, ukaželjen, vedoželjen τινός.

φιλο-μμειδής 2 [Et. iz φιλο-σμειδής, slov. smejati, nem. schmeicheln] ep. ki se rad (ljubko) smehlja.

φιλονῑκέω (φιλό-νικος) ljubim zmago, potegujem se za zmago ali prednost, tekmujem, borim se, pričkam se, prepiram se, pravdam se, trdovratno se držim česa, trdim svojo, sem svojeglav, sem častihlepen ὅπως, πρός τι; inf. s τί ali ὅπως.

φιλό-νῑκος 2 (νίκη) 1. zmago ljubeč, hrepeneč po prvenstvu, po zmagi, častihlepen, slavohlepen, tekmujoč, τὸ φιλόνικον poganjanje, tekmovanje. 2. prepirljiv, svojeglaven. 3. adv. φιλονίκως ἔχω πρός τινα tekmujem s kom, potegujem se, poganjam se za čim, trudim se na vso moč, sem svojeglav, hočem imeti prav.

φιλό-πλουτος 2 poet. kdor se poganja za bogastvo.

φίλος 3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.

φιλοσοφέω (φιλό-σοφος) ljubim ali iščem modrost, sem prijatelj modroslovja (znanosti, vede), bavim se z vedo (znanostjo), modrujem, sem modrijan, učeno razpravljam, razmišljam o čem, φιλοσοφίαν skrbim za modrost, bavim se z modroslovjem, pt. φιλοσοφῶν kot modrijan; pos. 1. glavo si belim, modrujem. 2. opravljam kaj po gotovih pravilih, izmodrujem, izmislim kaj.

φιλοτεχνέω (φιλό-τεχνος) bavim se (marljivo) z umetnostjo.

φιλοτῑμέομαι d. p. (φιλό-τιμος) [fut. φιλο-τιμήσομαι, aor. ἐφιλοτιμήθην, pf. πεφιλοτίμημαι] 1. sem častihlepen (častilakomen), iščem slave v čem, ponašam se s čim, štejem si kaj v čast ἔν τινι, sem ponosen na kaj ἐπί τινι, φιλοτιμηθέντες ὅτι v svojem ponosu razžaljeni, iz užaljenega ponosa, ker. 2. sem proti komu (iz častihlepnosti) darežljiv, tekmujem s kom πρός τινα. 3. marljivo se trudim, prizadevam si, hrepenim po NT.

φιλοτῑμία, ἡ, ion. -ίη 1. želja po časti, častihlepnost, častilakomnost, slavohlepnost, tekma, marljivo prizadevanje τινός, ἐπί τινι, περί τινος; tudi: trmoglavost φιλοτιμίη κτῆμα σκαιόν. 2. stvar, ki se tiče časti, častna zadeva, čast, pravica do odlikovanja, φιλοτιμίαν ἔχει τινί dela komu čast. 3. radodarnost, darežljivost, velikodušnost, plemenitost, sijaj.

φιλοφρονέομαι dep. (φιλό-φρων) [aor. ἐφιλοφρονησάμην in ἐφιλοφρονήθην] sem prijaznega mišljenja, ljubeznivo ravnam s kom, sem komu naklonjen ali prijazen, izkažem komu svojo naklonjenost τινί, ποιῶ τι φιλοφρονούμενος storim kaj iz prijaznosti; τινά prijazno pozdravljam, prijazno se poslavljam.

φιλοχωρέω ion. rad prebivam (se mudim) na kakem kraju.

φίλτρον, τό (φιλέω) sredstvo, s katerim se vzbudi ljubezen, ljubavno sredstvo, ljubavna pijača, čarovno pitje; vabilo, mamilo.

φῑμόω zavežem (zamašim) usta (gobec); pass. umolknem, πεφίμωσο umiri se NT.

φι(ν) pripona, ki se obeša na deblo samostalnikov; po pomenu = gen. in dat. sg. in pl. βίηφι, ναῦ-φι, ὄχεσ-φι, ἐξ εὐνῆφι, ἐκ θεόφιν (= ἐκ θεῶν) itd.

φλεγμαίνω vnamem se, prisadim se, otečem; pren. sem razburjen (razdražen); pt. praes.: bolehen, nezdrav.

φλέγω [Et. kor. bheleg, svetiti se, goreti; lat. flagro, flamma, fulgeo, fulgor, oris, fulgur; nem. blitzen (iz blikzen). – Obl. fut. φλέξω, aor. ἔφλεξα, pass. pf. πέφλεγμαι, aor. ἐφλέχθην; vzpor. obl. φλεγέθω in φλογίζω] 1. trans. (za)palim, zažigam, vnemam, razsvetljujem, se-, požigam, uničujem τί, ἄταν οὐρανίαν razplamenim nesrečo do neba; pren. razburim, razvnamem, mučim. 2. intr. in pass. žarim, svetim, sijem, gorim, plamenim; pren. vnamem se, razburim se.

φοβερός 3 (φόβος) 1. strašen, strahovit, grozen, grozovit; τῶν φοβερῶν ὄντων τῇ πόλει γενέσθαι ἡγεμών povzročitelj nesreč, o katerih se je bilo bati, da zadenejo mesto; μάλα φοβεροὶ ἦσαν, μὴ ποιήσειαν zelo se je bilo bati, da bodo storili. 2. plašljiv, strašljiv, bojazljiv, boječ; τὸ φοβερόν strah.