Franja

εἰσ-ποιέω devljem, spravljam v kaj, uvrščam, ἐμαυτόν τινι vrivam se v kaj, lastim si kaj, υἱόν posinovim; Ἄμμωνι ἐμαυτόν proglašam se za A. sina.

εἰσ-πρᾱ́σσω, at. -ττω 1. act. terjam, izterjavam, pobiram τινά τι. 2. med. izterjavam za se, dam si plačati, δίκαιον κακόν izvršujem žalostno dolžnost.

εἰσ-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ἐσήνεικα, pass. ἐσηνείχθην, inf. pf. pass. ἐσενηνεῖχθαι] 1. act. a) nosim, spravljam noter, prinašam, uvažam, vpeljujem; εἰς περασμόν vpeljem v skušnjavo NT; b) donašam, prispevam, plačujem, izkazujem ἀγαθά; c) predlagam γνώμην, poročam ἀγγελίας. 2. pass. vderem, dospem, zaidem, zabredem kam εἴς τι. 3. med. a) odnašam s seboj, prinašam za sebe (v kaj); b) izumljam, izmišljujem, vpeljujem εἰς τὴν ποίησιν.

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἐκ-βοάω glasno (za)kričim, odganjam s krikom ἔρωτας.

ἐκ-βρῡχάομαι d. m. poet. (za)rjovem, στεναγμὸν ἡδύν (za)ukam, (za)vriskam.

ἐκ-δέχομαι d. m., ion. ἐκ-δέκομαι 1. jemljem od koga kaj, odjemam τινί τι, (s)prejemam, prevzamem παρά τινος, nasledujem; o deželi sledim, mejim ἀπό τινος. 2. λόγον poprimem besedo, nadaljujem, ἐκδεξάμενος λέγω govorim za kom. 3. razumem, naučim se od koga παρά τινος. 4. pričakujem, čakam, prežim na πόνος τινά NT.

ἐκ-δέω (gl. δέω¹ ) [impf. ep. ἔκδεον] 1. ep. act. privezujem, τινός za kaj, zavezujem, σανίδας zapiram. 2. med. ion. poet. privezujem, ogrinjam si kaj τινί; privežem πλεκτὰς ἀρχὰς ἀκταῖσι (na obali).

ἐκ-θῡ́ω 1. act. poet. žrtvujem (v spravo). 2. med. poet. z daritvijo pomirim koga, očiščujem se, rešim se, rešim se prekletstva ἄγος, ὑπέρ τινος opravljam za koga spravno daritev.

ἐκ-λαμβάνω 1. vun jemljem, izbiram, dobivam kaj od koga, prevzemam (delo za plačilo). 2. razlagam.

ἐκπαγλέομαι ion. poet. (samo pt. praes.) zelo se (za)čudim, strmim, na vso moč občudujem.

ἐκ-πίμπλημι 1. polnim, napolnim, izpolnim νόμον, dovršim τὴν μοῖραν, uresničim τὴν φήμην τοῦ ὀνείρου, izpopolnjujem τὸ ἐλλεῖπον, τὸ ἱππικόν. 2. napasem, nasitim, izpolnim ὄμματα, φιλονικίαν, γνώμας, prehodim ὁδόν; pass. nasitim se, sem sit τινί. 3. poravnam, pokorim se za ἁμαρτάδα. 4. prestanem, prebijem κίνδυνον.

ἐκ-πλήσσω, at. -ττω ἐκ-πλήγνῡμι [aor. pass. ἐξεπλάγην, ep. ἐκπλήγην, 3. pl. ep. ἔκπληγεν (pogosto v tmezi)] 1. act. a) izbijem, prepodim, izženem, prekinem, motim; b) prestrašim, presenetim, omamim, preplašim, zbegam. 2. pass. prestrašim se, osupnem, (za)čudim se, zmedem se, zmoti, zbega me kaj, φρένας onesvestim se, ἐκπλαγείς osupel, prestrašen.

ἐκ-πονέω 1. (umetno) izdelujem, napravljam, izvršujem, pripravljam, πέπλοισιν krasim. 2. obdelujem γῆν. 3. pridelujem (tudi med.), prebavljam (tudi med.). 4. urim, vežbam telo, marljivo se bavim s čim, trudim se za kaj, βίον prerijem se s trudom skozi življenje; πρὸς μάθησιν trudim se za napredek v znanostih.

ἐκ-πρᾱ́σσω, at. -ττω, ion. -πρήσσω 1. act. a) poet. do-, izvršim, učinim, s ὡς, ὥστε z inf., τὸ καλλίνικον ἐς γόον izpremenim veselo petje v jok; b) izterjam χρήματά τινα; c) uničim, morim, ubijem, φόνον maščujem. 2. med. izterjavam za se (pomirjam), φόνον πρός τινος maščujem nad kom umor.

ἐκ-φθέγγομαι [aor. ἐκφθέγξατο] ep. oglasim se, (za)kličem (iz česa).

ἐλασσόω, at. -ττόω (ἐλάσσων) 1. act. zmanjšujem, v nič devam, ponižujem NT, oškodujem koga v čem, oslabim koga τινός, τινά τι. 2. pass. manjšam se, slabšam se, ponižujejo me, sem manj vreden, imam ali trpim škodo v čem τινί; zaostajam za kom v čem τινός τινι, οὐδὲν ἐπί τινι ničesar nisem izgubil s kom; slabši sem, premagajo me, udam se πολέμῳ.

ἐλαφρός 3 [Et. iz (e)ln̥gwhró-s, sor. nem. Lunge, (ime odtod, ker so pljuča lažja od drugega drobovja; tudi rusko lëg-koje, pljuča), sor. ἐλαχύς] 1. hiter, uren, ročen, gibčen, okreten, čil, čvrst, krepak ἡλικία, lahkooborožen = lat. expeditus. 2. lahek (opp. βαρύς), nenadležen πόλεμος, neznaten, majhen, slab λύσσα; ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαί τι ne oziram (brigam) se mnogo na (za) kaj, οὐκ ἐν ἐλαφρῷ ποιοῦμαι vzamem zares, ženem si k srcu. – adv. ἐλαφρῶς lahko, brez truda, spretno ὀρχεῖσθαι.

ἐλελίζω² ep. poet. [aor. ἐλέλιξα, med. -ξάμην in 2 ἐλέλικτο; pass. ἐλελίχθην, 3 pl. ep. ἐλέλιχθεν] 1. stresem, pretresem, obrnem, sučem, (za)podim v beg; pass. hitro se obrnem, tresem se, zatrepečem, γυῖα drhte, se šibe; med. vihram, zvijam se. 2. premikam, φόρμιγγα brenkam na, ubiram strune, citram.

ἐλευθερόω (ἐλεύθερος) osvobojujem, oproščam, izkušam osvoboditi, spoznavam za nedolžnega, στόμα τὸ εἰς αὐτόν kar se njega tiče, ima usta čista (si jih ne onesnaži z obdolžitvami).