Franja

προσ-νήχω opiram, udarjam ob (o vodi).

προσ-ποιέω 1. act. pri-, dodam, pri-dobim koga komu, spravim na njegovo stran τινί τινα. 2. med. a) dam si narediti, naredim si kaj ξύλινον πόδα; b) pridobim si koga φίλους; dobivam, prisvojim si, lastim si, pripisujem si kaj; c) spravim pod svojo oblast, podvržem si kaj; d) hlinim se, delam se, trdim o sebi (da kaj vem, da sem kaj, da sem zmagal εἰδέναι, εἶναι, νικᾶν); μή z inf.: delam se nevednega, preziram; z inf. fut: obetam.

πρόσ-φατος 2 (φεν) svež, nov NT, mlad, ravnokar umorjen Ἕκτωρ, νεκρός mrtvec, ki še ni začel trohneti, še neizpremenjen, prvoten (o poslopjih, ki še tako stoje, kot jih je stavbenik postavil). – adv. nedavno.

προσ-φέρω [gl. φέρω, aor. pass. ion. προσηνείχθην] 1. act. a) prinašam, donašam, dajem, podajam, ponujam (jedi), darujem (daritev) NT, žrtvujem (bogovom), λατρείαν služim NT, τί τινι, πρός τινα; χεῖράς τινι sežem z rokami po kom, delam silo, ἀνάγκην, βίαν τινί delam komu silo, silim koga; b) prinašam, polagam kaj pred koga, pokažem, τινί τι, λόγον ali λόγους τινί (πρός τινα) začnem pogovor s kom, predlagam komu kaj, razgovarjam se s kom, λόγους pri-, nagovarjam koga; c) dajem, izkazujem, podeljujem kaj, plačujem τινί τι; d) pridevam, dodajem, pomnožujem, πόλεμόν τινι začnem s kom vojsko; naročam, nalagam πρήγματα; e) donašam, nosim (o dohodkih). 2. med. in pass. a) primikam se, (pri)bližam se, prijadram, pristanem k bregu (o ladji) τινί, πρός τι; b) pridružim se komu, sem na potu proti komu; c) sovražno: pridrevim na koga, napadam, nadlegujem koga τινί, πρός τινα; d) ravnam s kom, obnašam se, kažem se komu τινί NT, κακῶς, τολμηρότερον, ὧδε; πρός λόγον odgovorim; e) približam se komu, sličen sem komu τινί, ἔς τινα; f) uživam, jem kaj σῖτον; g) prinašam svoje, prinašam s seboj τί τινι.

προ-φέρω in med. [gl. φέρω; praes. cj. 3 sg. ep. προφέρῃσι] nosim pred kom I. trans. 1. a) naprej nosim, naprej spravim, odnesem, ugrabim (θύελλα), τί, τινὰ εἴς τι; pren. pospešujem, pomagam μέγα ἐς τὸ κτήσσαθαι; b) prinašam, donašam μάστακα. 2. a) pripeljem pred koga, privedem σφάγια; spravim na dan, kažem, dokažem μένος, začnem πόλεμον; ἔριδα kažem vnemo, spuščam se v tekmo; b) navajam, omenjam μῦθον, ξυνωμοσίαν; javljam, zapovedujem (o proročišču); ὀνείδεα obkladam (obsipam) s psovkami; c) predlagam, nasvetujem, ponujam ἔριδα; d) očitam, oponašam komu kaj τινί τι, δῶρα. II. intr. odlikujem se, presegam, nadkriljujem τινός τινι, εἴς τι z ozirom na kaj, v čem.

πτηνός 3 in 2, dor. πτᾱνός (πέτομαι) 1. a) krilat, perotast, leteč, θῆραι lov na ptice, τὰ πτηνά ptice; b) goden (o mladih ptičih). 2. pren. (u)bežen, plah, uren, hiter, nagel.

πῶς, ion. κῶς 1. vpraš. členica: kako, na kak način, zakaj ? Včasih izraža željo: πῶς ἂν θάνοιμι o da bi umrl; πῶς γάρ kako neki? elipt. gotovo ne, nikakor ne; πῶς δή; kako vendar to? πῶς οὐ kako ne bi, vsekakor. 2. v vzkliku: kako zelo! NT.

ῥέπω [Et. iz ϝρέπω, kor. werp, gl. ῥάπτω. – Obl. fut. ῥέψω, aor. ἔρρεψα, ep. impf. ῥέπον]. 1. nagibam se, spuščam se, padam (o tehtnični skledici), odločujem, dobivam premoč, zmagujem ταῦτα ῥέψειν ἔμελλε, αἴσιμον ἦμάρ τινος njegova usoda se je odločila. 2. nagibam se kam, obračam se, zadenem koga ἐπὶ τι, φιλεῖ γὰρ τοῦτο μὴ ταύτῃ ῥέπειν to se navadno ne odloči tako, σαφῶς τοῦτ' ἔστι τοὔργον εἰς ἐμὲ ῥέπον jasno je, da bodo mene (ob)dolžili umora.

ῥῑγόω [skrč. at. v ω mesto ου: ῥιγῶ, -ῷς, ῷ, ῶμεν, inf. ῥιγῶν in ῥιγοῦν, fut. ῥιγώσω, aor. ἐρρίγωσα, ep. inf. fut. ῥιγωσέμεν] prezebam, zebe me, mraz mi je.

σαπρός 3 [Et. iz qjāqw̲, sor. σήπω] 1. gnil, pokvarjen (o ribah); slab, trohnel δένδρον NT. 2. neraben; nečist λόγος NT.

σκέπτομαι d. m. [Et. sor. σκοπέω, po metatezi iz kor. spek', lat. -spex (n. pr. au-spex), σκοπός, specio, speculum, nem. spahen, Späher. – Obl. fut. σκέψομαι, aor. ἐσκεψάμην, pf. ἔσκεμμαι tudi s pas. pom.] 1. a) gledam (okrog sebe), ogledujem, opazujem ῥοῖζον, (po)gledam koga ἔς τινα, μετά τινα; b) o-, zapazim, spoznam ἔκ τινος, motrim, gledam τινά, τί. 2. opazujem položaj, preiskujem, preudarjam, premišljam, pregledujem, pretresam, izmislim τύχην, πρὸς ἐμαυτόν pri sebi, s sledečim αἴ κεν, εἰ, ἐάν, πότερον … ἡ itd.; ἐσκεμμένος ἥκω pridem s premišljenim predlogom, ἐσκεμμένα λέγω govorim, kar sem dobro preudaril (premišljeno). 3. skrbim za kaj, oziram se na kaj τί, τὸ δίκαιον.

σκοτόω (σκότος) o-, zatemnim, pomračim; pass. stemnim se NT, σκοτοῦμαι tema se mi dela pred očmi.

σκυλεύω (σκῦλον) vzamem ubitemu sovražniku bojno opravo, (o)plenim, (o)ropam, ugrabim τὶ ἀπό τινος.

σπουδαιολογέομαι med. (λέγω) pogovarjam se s kom o resnih (važnih) zadevah, resno govorim s kom.

στάχυς, υος, ὁ [Et. kor. ste(n)gh-, nem. Stange, Stengel, slov. stožje, stog] ep. klas, sad, zarod, otrok, γηγενής o Spartih, ki so vzrastli iz zemlje.

στεφανόω 1. act. a) opašem, oklepam, obdajam, ovijam; b) opletam, (o)venčam, krasim; olepšam, odlikujem. 2. pass. a) venča me kdo; pf. ovenčan sem; b) περί τι, ἀμφί τινα ležim okrog česa, obdajam, ἄστρα τά τ' οὐρανός ἐστεφάνωται s katerimi je ovenčano (okrašeno) nebo. 3. med. a) ovenčam se; b) ovenčam si kaj, odlikujem, častim, obdarujem koga s čim τινί.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

συγ-γίγνομαι d. m., ion. συγγῑ́νομαι 1. shajam se, družim se, bivam, občujem s kom, prebivam pri kom τινί; pos. a) pomagam komu τινί; b) sem učitelj koga, učim koga, sem učenec koga, učim se od koga τινί, ὁ συγγιγνόμενος učenec; c) razgovarjam se s kom o čem τινὶ περί τινος. 2. telesno se združim s kom, živim s kom v zakonu τινί, ἐπὶ γάμῳ τινί oženim se s kom.

συγ-γιγνώσκω, ion. συγγῑνώσκω I. act. 1. a) sem istega mnenja s kom, soglašam, skladam se, strinjam se s kom τινί, μετά τινος, τί v čem, μετὰ πολλῶν τὴν ἁμαρτίαν ξυνέγνωσαν z mnogimi so dobili isto krivo mnenje (so zabredli v isto zmoto); b) priznavam, spoznavam, izprevidim, pripuščam, kaj τί, vdajam se τινί, s pt., inf., acc. c. inf., παθόντες ἂν ξυγγνοῖμεν ἡμαρτηκότες kadar umrjem, bom spoznala, da sem grešila. 2. vem kaj s kom vred, čutim, zavedam se, svest sem si, s pt.: συγγιγνώσκω ἐμαυτῷ ἡμαρτηκώς zavedam se, da sem grešil, συγγιγνώσκομεν αὐτοῖσι ἡμῖν οὐ ποιήσασι ὀρθῶς da nismo prav ravnali. 3. odpuščam, prizanašam τινί τι, τινί τινος. II. med. 1. priznavam (o sebi) inf., acc. c. inf., οὐκέτι εἶναι δυνατός da ne more več. 2. = act. priznavam, pri-, dopuščam, vdajam se, soglašam, συγγιγνωσκόμενος odjenljiv. 3. odpuščam, potrpim, prizanašam, τινί kaj.

συγ-κάθημαι dep., ion. συγ-κάτημαι 1. sedim skupaj, imam sejo, ἔν τινι v čem, posvetujem se s kom, περί τινος o čem. 2. sedim pri kom, stanujem pri kom ali skupaj s kom τινί.