Franja

βοηδρομέω (βοη-δρόμος) poet. hitim na pomoč.

Βοηδρόμια, τά atiški praznik Apolonu na čast; obhajal se je meseca, ki se imenuje Βοηδρομιών, ῶνος tretji atiški mesec = september-oktober.

βοηθέω [fut. βοηθήσω, ion. βωθέω, ἐβώθησα; adi. verb. βοηθητέον] 1. hitim, pritečem, pridem na pomoč, pomagam τινί, τινὶ πρός (ἐπί) τι; ἐπί τινα vzdignem se, odrinem proti komu; τινὶ τὰ δίκαια pomagam komu do njegovih pravic. 2. Plut. prinašam komu zdravniško pomoč.

βοη-θόος 2 (βοή, θέω) ep. ki hiti v bojni hrup (v boj), ki hiti na pomoč, bojevit; ἅρμα bojni voz.

βοηθός 2 [Et. βοή, θοός, θέω na klic priteči] ki pomaga; subst. ὁ, ἡ pomočnik, -ica.

βόσκημα, ατος, τό 1. čreda na paši, živinče. 2. krma, paša, hrana.

βόσκω [Et. kor. g^wō, pasti. – Obl. impf. iter. med. βοσκέσκετο]. 1. act. ep. NT gonim na pašo, pasem, hranim, redim, gojim, preživljam. 2. pass. in med. hranim se, pasem se, živim se od česa (s čim), razvijam se, rastem; ἐλπίσιν naslajam se.

Βού-δορον, τό rt na Salamini.

βραχύς, εῖα, ύ [Et. iz breg'hu-s, lat. brevis iz brehwi-, slov. brz, brzo (kar je kratko = hitro). – comp. βραχύτερος, -χίων, βράσσων, sup. -χύτατος, βράχιστος] kratek, majhen, neznaten, nevažen, nizek; adv. βραχύ (τι), βραχέα, βραχέως kratko, ἐπὶ βραχύ ne daleč, μετὰ βραχύ malo potem, διὰ βραχέων ob kratkem (v malo besedah), ἐν βραχεῖ v kratkem, kmalu, κατὰ βραχύ polagoma, κατὰ βραχὺ ἀποκρίνασθαι na kratko odgovoriti.

βρῑ́θω [impf. βρῖθον, fut. βρίσω, ep. inf. βρισέμεν, aor. ἔβρῑσα, pf. βέβρῑθα] in med; ep. poet. 1. silno sem težek (obtežen), potlačen sem ὑπὸ λαίλαπι, šibim se pod, obložen sem s čim τινί, τινός. 2. močnejši sem od koga, presegam, obvladam, τινί s čim; nagibljem se na kaj; napadem z vso silo ἐπί τι; pt. pf. težek, nadležen ἔρις.

Βρικίννιαι, αἱ trdnjavica Leontincev na Siciliji.

βώμιος 3 in 2 ki spada k žrtveniku, ki je (se nahaja) na žrtveniku, ἀκτά stopnica do žrtvenika.

γαίω [Et. kor. gāu, iz γάϝjω, sor. γηθέω iz γᾱϝεθέω iz gāwedhejō, odtod tudi lat. gaudeo; gršk. še γαῦρος, γαύραξ] ep. veselim se, ponosen sem na kaj τινί; κύδεϊ γαίων ki se ponaša s svojo krepkostjo, ponosen na svojo krepkost.

Γαληφός, ἡ 1. mesto na Halkidiki. 2. mesto v Trakiji.

γάρ (iz γὲ ἄρ = saj torej) veznik, ki ne stoji nikdar na prvem (navadno na drugem) mestu 1. navaja vzrok: kajti, namreč, zakaj, saj (lat. nam, enim); pomni: a) včasih stoji pred stavkom, čigar veljavnost utemeljuje: Ἀτρείδη, πολλοὶ γάρ τεθνάσι Ἀχαιοί, τῷ σε χρὴ πόλεμον παῦσαι ker je mnogo A. umrlo, moraš; ali ti moraš, kajti; b) včasih stoji v parentezi: καὶ ἐγώ – ἔγνων γάρ, ὅτι οὐκ ἤρεσεν – ἀλλά τοι ἔφην spoznal sem namreč; c) ne redko stoji γάρ eliptično (stavek, ki se utemeljuje, se mora iz zveze dopolniti); οὔτε ἐσθίουσιν πλείω ἢ δύνανται φέρειν, διαρραγεῖεν γάρ ἄν (kajti sicer bi …) namreč εἰ πλείω ἐσθίοιεν; tako posebno v odgovorih: καὶ δῆτ' ἐτόλμας … ὑπερβαίνειν νόμους; οὐ γάρ τί μοι Zεὺς ἦν ὁ κηρύξας τάδε = da, saj ni Z. zapovedal tega; πολλὴ γὰρ ἀνάγκη da, kajti to je neizogibno. 2. potrjuje kaj: gotovo, seveda, kajpada, nemara, pač. 3. nam kaj pojasnjuje ali razlaga: namreč (ἓν δ' ἴσθ'* ὅσων γὰρ εἰσεκήρυξαν, Soph. El. 690). 4. v vprašanjih izraža posledico: torej ἦ ζῆ γὰρ ἁνήρ; ποιμὴν γὰρ ἦσθα ti si bil torej pastir? 5. v zvezi z drugimi členicami; ἀλλά γάρ pa seveda, pa vendar; εἰ γάρ, αἰ γάρ, εἴθε γάρ = utinam; καὶ γάρ = etenim, kajti tudi; καὶ γὰρ οὖν zatorej tudi; γάρ τοι zares; οὐ γάρ; τί γάρ; kako neki ? οὐ γὰρ ἀλλά seveda, pa vendar, pri vsem tem pa.

γαυριάω (γαῦρος) hvalim se, ponosen sem na, baham se, ponašam se, (ἐπί) τινι s čim.

Γέλα, ἡ (gen. ας, ion. ης) mesto na Siciliji; preb. ὁ Γελῷος.

γέλως, ωτος, ὁ [ep. dat. γέλῳ] 1. smeh, smejanje, krohot; ἐπὶ γέλωτι za šalo; γέλωτα ὀφλισκάνω zaslužim smeh; γέλωτα παρέχω vzbujam, povzročam smeh; κατέχω γέλωτα vzdržujem se smeha, zatrem smeh. 2. zasmeh(ovanje), roganje; εἰς γέλωτα τρέπω obračam kaj na smešno stran; γέλωτα τίθεμαί τι smešim kaj, smejem se komu; γέλως εἰμί, γίγνομαι zasmehujejo me; γέλως ἔσθ' ὡς smešno je, kako.

γενέσια, τά slovesnost za mrtvimi, ki se je obhajala vsako leto na dan smrti; NT obhajanje rojstnega dne, godovanje.

γέφῡρα, ἡ 1. ep. nasip, jez (ob reki), ἡ ἐπὶ τῷ νάπει ozka cesta ob soteski; πολέμοιο ulice boja; prostor, ki loči pred bojem sovražni vojski = bojno polje. 2. most, dvigljiv most; γέφυραν ζευγνύναι most zgraditi; γέφυρα ἐζευγμένη πλοίοις most na ladjah.