Franja

ἐκ-βαίνω [gl. βαίνω, dor. ἐκβάω, s pt. praes. ἐκβῶντες, tudi v tmezi] 1. intr. a) grem iz, izidem, izhajam, izstopam, izkrcavam se ἐκ τῆς νεώς, zapuščam ἐκ τοῦ σώματος, τύχης pot sreče, grem doli πέτρης, grem kvišku, na goro πρὸς τὸ ὄρος, mislim kaj drugega ἄλλοσε, βοὴ ἐξέβη glas se je zaslišal; b) oddaljim se, odstranim se (v govoru), pridem na kaj, zaidem ἔνθεν ἐπὶ (ὅθεν εἰς) ταῦτα ἐξέβην, pridem, zabredem ἐς τοῦτ' ἀλγηδόνος; c) ἐκβαίνει izide se, zgodi se, κατὰ γνώμην po želji, pripeti se, izpolni se na kom, pokaže se kdo kot kaj κάκιστος, τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, zvršetek. 2. trans. ep. aor. 1. in fut. act. a) izpeljem, izkrcam; b) prestopim, prelomim ὅρκον.

ἐκ-βιάζομαι 1. pass. poet. iztrga se mi kaj s silo, izvije se mi iz rok, izpodrinejo me. 2. med. a) izpodrivam, užugam, premagam, ukrotim, odrivam s silo, prerijem se; b) tiščim, pririjem se do koga πρός τινα.

ἐκ-γίγνομαι d. m. [gl. γίγνομαι, ep. pf. inf. ἐκγεγάμεν, pt. ἐκγεγαώς, plpf. du. ἐκγεγάτην] 1. ep. ion. poet. rodim se komu τινός; pf. izhajam od koga, izviram. 2. oddaljujem se, odhajam τοῦ ζῆν, χρόνος ἐκγίγνεται čas mineva, poteka. 3. impers. = ἔξεστι dovoljeno je, posreči se mi; izpolni se mi kaj, mogoče mi je kaj.

ἐκ-δέχομαι d. m., ion. ἐκ-δέκομαι 1. jemljem od koga kaj, odjemam τινί τι, (s)prejemam, prevzamem παρά τινος, nasledujem; o deželi sledim, mejim ἀπό τινος. 2. λόγον poprimem besedo, nadaljujem, ἐκδεξάμενος λέγω govorim za kom. 3. razumem, naučim se od koga παρά τινος. 4. pričakujem, čakam, prežim na πόνος τινά NT.

ἐκ-δέω (gl. δέω¹ ) [impf. ep. ἔκδεον] 1. ep. act. privezujem, τινός za kaj, zavezujem, σανίδας zapiram. 2. med. ion. poet. privezujem, ogrinjam si kaj τινί; privežem πλεκτὰς ἀρχὰς ἀκταῖσι (na obali).

ἐκ-διαιτάομαι pass. [plpf. 3. sg. ἐξεδεδιῄτητο] razlikujem se od koga v življenju τινός τι, izpreminjam kaj v življenju.

ἐκ-δίδωμι [ion. ἐκδιδόω, 3 sg. pr. act. ἐκδιδοῖ, 3 sg. aor. 2 med. ἐξέδοτο, NT tudi ἐξέδετο] I. act. 1. trans. a) dajem vun, izročam, izdajam, prepuščam, vračam; b) θυγατέρα dajem hčer iz hiše, omožim; pf. pass. ἐκδέδοται je omožena; c) dajem v najem (vinograd), izposojam kaj, κατὰ συγγραφήν po dogovoru. 2. intr. iztekam se, izlivam se. II. med. dajem iz hiše, možim.

ἐκ-δύω [fut. ἐκδῡ́σω, aor. ἐξέδῡσα, pass. ἐξεδῡ́θην, pf. ἐκδέδῠμαι, med. ἐκδύομαι, ep. ἐκδῡ́νω, fut. ἐκδῡ́σομαι, aor. ἐξέδῡν, pf. ἐκδέδῠκα, ep. opt. aor. ἐκδῦμεν = ἐκδυῖμεν, -δυίημεν] 1. act. in pass. slačim, τινά τι komu kaj. 2. med. a) trans. slačim si, snemam si, odlagam kaj τεύχεα; b) intr. izmuznem se, utečem, uidem, ἐκ τῆς θαλάττης pomolim glavo iz morja.

ἐκ-ζέω [aor. ἐξέζεσα] 1. trans. poet. zavrem kaj, razburim, razdražim. 2. intr. ion. vse mrgoli po meni εὐλέων.

ἐκ-κομίζω 1. act. in pass. spravljam vun, iznašam, odnašam, rešim (ἔκ) τινος; pokopavam. 2. med. odnašam, spravljam (svoje imetje) v varnost (iz dežele), rešim si kaj.

ἐκ-λαγχάνω poet. dobivam, dosegam kaj (po žrebu ali usodi).

ἐκ-λαμβάνω 1. vun jemljem, izbiram, dobivam kaj od koga, prevzemam (delo za plačilo). 2. razlagam.

ἐκ-λανθάνω, ep. ἐκληθάνω (v tmezi) [ep. red. aor. ἐκλέλαθον] 1. act. ep. storim ali pustim, da kdo kaj popolnoma pozabi τινά τι. 2. med. [aor. ep. ἐξελάθοντο, -θέσθαι] popolnoma pozabim τινός.

ἐκ-νεύω 1. intr. proč se obračam, umikam se NT. 2. trans. poet. τινά migam, namignem komu, da kaj stori ἀποστῆναι πρόσω.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.

ἐκ-πλέω, ion. -πλώω [fut. πλεύσομαι, in -σοῦμαι] odjadram, odpeljem se, odrinem ἔκ τινος εἴς τι, ἔξω τι čez kaj, izplavam (o ribi); τὰς ναῦς uidem sovražnim ladjam; τοῦ νοῦ, τῶν φρενῶν znorim, zblaznim.

ἐκ-πλήσσω, at. -ττω ἐκ-πλήγνῡμι [aor. pass. ἐξεπλάγην, ep. ἐκπλήγην, 3. pl. ep. ἔκπληγεν (pogosto v tmezi)] 1. act. a) izbijem, prepodim, izženem, prekinem, motim; b) prestrašim, presenetim, omamim, preplašim, zbegam. 2. pass. prestrašim se, osupnem, (za)čudim se, zmedem se, zmoti, zbega me kaj, φρένας onesvestim se, ἐκπλαγείς osupel, prestrašen.

ἐκ-πονέω 1. (umetno) izdelujem, napravljam, izvršujem, pripravljam, πέπλοισιν krasim. 2. obdelujem γῆν. 3. pridelujem (tudi med.), prebavljam (tudi med.). 4. urim, vežbam telo, marljivo se bavim s čim, trudim se za kaj, βίον prerijem se s trudom skozi življenje; πρὸς μάθησιν trudim se za napredek v znanostih.

ἐκ-πτύω [ep. aor. ἐξέπτυσα] 1. vun pljunem, izbljuvam. 2. NT mrzim kaj, odpodim s sramoto, studim.

ἐκ-πυνθάνομαι med. 1. ep. izprašam, poizvedujem τί τινος. 2. poet. zvem, čujem kaj τί τινος (od koga).