Franja

ἀκριτό-φυλλος 2 (φύλλον) ep. z gostim listjem, gostolisten.

ἀκρωτηριάζω in med. snamem (odsekam) ladjin kljun z okraski vred; okrnjujem, ugonobim, uničim τὰς πατρίδας.

ἀλέξω (ἀλκή) [inf. praes. ἀλεξέμεν(αι), fut. ἀλεξήσω, -ομαι, aor. ἠλεξησα, -άμην, opt. ἀλέξαιμι, fut. med. tudi ἀλέξομαι, aor. inf. ἀλέξασθαι] 1. act. odbijam, odvračam, branim, pomagam. 2. med. a) odbijam (odvračam) od sebe, branim se proti (τινά); τοὺς εὖ ποιοῦντας vračam enako z enakim; b) pomagam.

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἀλλό-χρους 2 (χρόα) poet. z izpremenjeno barvo, druge barve.

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἁμα-δρυάς, άδος, ἡ (δρῦς) drevesna nimfa (ki z drevesom živi in ž njim tudi premine).

ἅμ-αξα [Et. ἅμα, εἷς + ἄξων, os; "voz z eno osjo"] (ep. ἄμαξα) 1. (četverokolesen) tovorni voz, ἅ. σίτου voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda).

ἁματροχιή, ἡ (τροχός) ep. trčenje voza z vozom, udar voza ob voz (Il. 23.422 je zabranil, da ni trčil voz ob voz).

ἀμ-βλή-δην ep. ion. = ἀναβλήδην (ἀναβάλλω) kipeč, glasno, z močnim glasom; ἀ. γοόωσα ἔειπεν spustivši se v glasen jok je rekla, glasno je zajokala in rekla.

ἀμελέω (ἀμελής) puščam v nemar, ne brigam se za kaj, zanemarjam, ne oskrbujem τινός; opuščam, ne storim česa (z inf.) τοῦ ὀργίζεσθαι ne jezim se več; z nikalnico: dobro pazim, ne izgubim izpred oči; pt. pf. ἠμελημένος navaden, preprost človek; adv. ἠμελημένως ἔχω sem (zanemarjen) slabo oblečen.

ἄ-μῑκτος 2 (μείγνυμι) 1. nepomešan, čist. 2. sirov, odljuden, negostoljuben, brezljuden, pust. 3. nezdružen, nezdružljiv; νόμιμα: za občevanje z drugimi neprikladne šege.

ἄμυγμα, ατος, τό (ἀμύσσω) poet. razkuštranje, rvanje (puljenje las z glave).

ἀμῡ́νω [Et. iz ἀμύνjω; ἄμῡνα iz ἄμυνjα; prv. pom. od sebe pahniti; sor. lat. moveo. – Obl. fut. ἀμῠνῶ, -νοῦ-μαι, aor. ἤμῡνα, -νάμην, adi. verb. ἀμυντέον; ion. fut. ἀμυνέω, pt. -εῦντες; poet. ἀμυνάθω, aor. ἠμύναθον]. 1. act. odbijam, odvračam τινί τι, τί τινος; νηῶν branim; τὶ λόγοις povračam z besedami, zahvaljujem se; ἔργα κακά kaznujem, τινί pomagam, varujem, περί τινος maščujem koga; τὰ ἀμύνοντα branilno orožje. 2. med. odvračam, odbijam od sebe, branim se proti τινά, τί; bojujem se za koga τινός; maščujem se nad kom, povrnem komu kaj τινά τινι, ὁμοίοις povračam enako z enakim; ὧν ἔπαθον maščujem se za prizadeto žalitev.

ἀμφ-ηρικός 3 (ἐρέσσω) dvoveslat, z dvojnim veslom, ἀκάτιον roparski čolnič.

ἀμφι-βάλλω [fut. med. ion. ἀμφιβαλεῦμαι] 1. act. a) mečem okrog, obdajam, ogrinjam, odevam, oblačim (χλαῖναν, ῥάκος τινά, τινί) μένος oborožujem se z …, ojunačim se; θάλαμόν τινι sezidam; b) χεῖρας objemam; zgrabim, prijemljem z rokami χεῖρα ἔγχει, χεῖρας γούνασί τινος objamem kolena; ὡς οἱ χεῖρες ἐχάνδανον ἀμφι-βαλόντι kolikor je mogel z rokami obseči; πέδας vklenem; φῦλον ὀρνίθων lovim, omrežim; NT vržem (mreže). 2. med. oblečem se v, vržem nase; τρίχα nosim; τὶ πλοκάμοις vpletam kaj v lase.

ἀμφί-γῠος 2 (γυῖον) 1. ep. z dvema členoma, z dvema ostima; ἔγχος kopje, ki ima na obeh koncih ost (αἰχμή in σαυρωτήρ), dvooster. 2. poet. z rokami in nogami se boreč, izurjen borilec.

ἀμφί-δῠμος 2 (δύο) ep. dvojnat; λιμήν z dvojnim vhodom.

ἀμφί-θῠρος 2 (θύρα) z dvojnimi vrati, z dvojnim vhodom.

ἀμφι-κῠ́πελλος 2 δέπας čaša z dvema ročajema, dvoročna.