Franja

ἀπο-νόσφι(ν) ep. 1. adv. sam zase, posamič, posebej. 2. praep. z gen. daleč od, ločen od.

ἀπο-τέμνω, ion. -τάμνω 1. act. a) odrezujem, odsekujem; b) ločim, razstavljam, omejujem. 2. pass. a) τὴν κεφαλήν glava se mi odseka, obglavijo me; b) odcepljen sem, zajet sem, odrezan sem. 3. med. jemljem (odrezujem) zase, omejujem, prisvajam si.

ἀπο-τίθημι [cj. aor. med. ep. ἀποθείομαι, tudi v tmezi] 1. act. a) odlagam, polagam, postavljam na stran; b) (po)spravljam, shranjujem, dajem kaj shraniti, izročam (zaupam) komu kaj τινί τι. 2. med. a) odlagam od sebe, snemam, ἐνιπήν opuščam; νόμον odpravljam, razveljavljam; b) shranjujem zase, τὰ χαλεπὰ εἰς τὸ γῆρας prihranjujem si težave za starost; εἰς αὖθις odlagam, odkladam.

ἀρέσκω [Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.

ἀρτύω in ep. ἀρτῡ́νω [fut. ἀρτῡ́σω, ἀρτῠνῶ, ion. ἀρτῠνέω, aor. pass. ep. ἀρτύνθην] 1. act. a) sklopim, spojim, zložim, zbijem; οἱ δὲ πυργηδὸν σφέας αὐτοὺς ἀρτύναντες strnili so se kakor zid okrog njega; pritrdim v, pritaknem οὔατα; b) pripravljam, prirejam γάμον, ἔεδνα, λόχον; snujem, kujem, izmišljujem ἐπιβουλήν, δόλον, ψεύδεα; ὑσμίνην začenjam; c) začinim, (za)belim, osolim (jedi) NT. 2. med. pripravljam, sestavljam zase (sebi), βουλήν snujem naklep, napravljam svoj načrt, dajem nasvete.

ἀρῠ́ω, at. ἀρύτω, ion. ἀρύσσω [aor. ἤρῠσα, -άμην] 1. act. zajemam, črpam. 2. med. zajemam (črpam) zase, (ἀπό) τινος od zaloge, pridobivam si.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

ἀφ-αγνίζω 1. opravim spravno žrtev. 2. med. opravim zase spravno žrtev.

ἀφ-αιρέω, ep. ἀπο-αιρέω, ion. ἀπ-αιρέω [gl. αἱρέω; ion. impf. iter. ἀπαιρέεσκον, fut. ἀφαιρήσω, NT ἀφελῶ, aor. ἀφεῖλον, pf. ἀφῄρηκα, -ημαι, ion. ἀπαραίρηκα, ἀπαραίρημαι] 1. act. in pass. a) odjemam, proč jemljem, snemam, odstranjujem, odtegujem, zbrišem, preženem τί, τινός (τινά) τι komu kaj; τινί τι osvobodim koga česa, odpuščam komu kaj; b) oropam, ugrabim, ropam; c) zmanjšujem, omejujem δαπάνας, φθόνον. 2. med. a) α.) jemljem zase proč, odjemam zase, odtegujem, oplenim, ugrabim, ropam τινά τι, τινός τι, ἀρχῆς odstavljam; β.) prevzamem, odvzamem komu kaj τινός τι, τὸ ἔργον končam boj; ὕδωρ odvrnem, odpeljem vodo; τὴν ὄψιν oslepim; b) α.) iztrgam koga iz česa, osvobodim koga ἐκ χερῶν, τινὰ ἐς ἐλευθερίαν; β.) zadržujem koga, oviram koga μὴ ποιεῖν. 3. pass. a) vzamejo mi, oropajo me, izgubim kaj, vzame se mi kaj ἀφαιροῦμαί τι; b) ovirajo me, ὄμμα τοὐμὸν ἀφῃρέθη εἰσορᾶν mojemu očesu se je odvzel pogled.

βάλλω [Et. iz g^wljō, kor. g^wel, nem. quellen, gršk. βαλεῖν, βέβληκα itd., βλῆμα, βόλος, βολίς. – Obl. fut. βαλῶ (NT βαλλήσω), βαλοῦμαι, aor. ἔβαλον, -όμην, pf. βέβληκα, βέβλημαι, aor. p. ἐβλήθην, fut. pass. βληθήσομαι, fut. 3 βεβλήσομαι; adi. verb. βλητός, -έος – ep. fut. βαλέω, βαλεῦμαι, aor. cj. 2 sg. βάλῃσθα, opt. βάλοισθα, med. iter. impf. βαλλέσκετο, aor. βαλέσκετο; aor. act. v sestavljenkah -βλήτην, -βλήμεναι; med. s pass. pom. ἔβλητο, cj. βλήεται, opt. βλῇο, βλεῖο, inf. βλῆσθαι, pt. βλήμενος, 3 pl. pf. βεβολήαται, pl. βεβολημένος; aor. imp. βαλεῦ]. I. act. 1. trans. a) mečem, lučam, izstrelim βέλος, ἐπὶ σκοπόν streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim σκοπόν, zadam rano ἕλκος, ranim, τινὰ στῆθος na prsih, κατά τι, πρός τι; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram τινὰ ἐν κονίῃσιν; ὄμματα obračam (na drugo stran), νῆας ἐς πόντον spuščam v morje, ἄγκιστρον vržem mreže, ἵππους πρόσθεν podim naprej; ἐς κακόν spravljam v nesrečo; ἐν αἰτίᾳ obdolžim, μῆλα ἐν νηί spravljam na ladjo; μετὰ νείκεα zapletam v prepire, γῆς ἔξω prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT ὁ παῖς βέβληται je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ῥαθάμιγγες; obsevam ἥλιος ἀκτῖσι; κτύπος οὔατα, ὀσμή kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); ἄθαπτόν τινα ne pokopljem; χεῖρε ἀμφί τινι objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce ἐνὶ θυμῷ, λύπην povzročim žalost, užalostim; φιλότητα sklenem, napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, εἰς ἅλα izlivam se, iztekam se, περὶ τέρμα tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med. 1. ogrnem si kaj τόξα ἀμφ' ὤμοις; ἄγκυραν vržem, spustim; εἰς γαστέρα spočnem. 2. premišljam, preudarjam, mislim na νόστον, sklenem drugače ἑτέρωσε; ἐν φρεσίν, ἐν θυμῷ, ἐς, ἐπὶ νοῦν vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; ἐπ' ἐμαυτοῦ vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.

δαίομαι ep. ion. poet. [Et. kor. dā(i), gršk.: δατέομαι, δαίς, δαίτη, δαιτρός, δαίνυμι; nem. Zeit, stvn. zît iz dī-t. – Obl. fut. δᾰ́σομαι, aor. ἐδασάμην, (ep. tudi σσ), pf. 3 sg. pass. δέδασται, 3 pl. δεδαίαται]. 1. med. a) podelim, razdelim zase τινί τι; τρεῖς μοίρας τι razdelim kaj na tri dele; b) (raz)trgam, (raz)mesarim. 2. pass. razdeljen sem, δίχθα na dva dela; δαίεταί μοι ἦτορ srce mi poka.

δι-αμάω [aor. ep. διάμησε] 1. act. presekam, prerežem, razpraskam, razgrebem, razrijem χθόνα. 2. med. razgrebem, razrijem, razkopljem zase τὸν κάχληκα.

δι-αρθρόω 1. act. razčlenim, razdelim v posamezne člene, zložim po členih, tvorim, upodobim, govorim po zlogih, razločno. 2. med. skladam, zlagam zase po členih, φωνὴν καὶ ὀνόματα razločno izgovarjam.

δι-οικέω 1. trans. upravljam, oskrbujem, urejam, odrejam, vodim, vladam, gojim, redim; βίον plačujem stroške za živež (Plut. Per. 16). 2. intr. (med.) stanujem zase, posamič, raztresen κατὰ κώμας.

δρέπτω, δρέπω [Et. kor. der, gl. δέρω, morebiti slov. drapati. – Obl. aor. ἔδρεψα] (od)lomim, (od)trgam, utrgam, obiram; med. trgam, obiram zase.

ἐγ-κατατίθεμαι med. [ep. aor. ἐγκάτθετο, imper. ἐγκάτθεο] ep. zase položim v, skrijem v κόλπῳ; στέρνοις ženem si k srcu; τέχνῃ τι umetno kaj izdelam, θυμῷ razmišljam kaj v srcu.

ἔγω-γε poudarjen ἐγώ jaz zase, vsaj jaz.

ἑκάς [Et. iz ςϝε (gl. ἕ) + κας, zase, posebej] adv. comp. ἑκαστέρω, sup. ἑκαστάτω 1. krajevno: daleč, daleč proč oddaljen z gen. in ἀπό τινος. 2. časovno: čez dolgo časa, οὐχ ἑκὰς χρόνου παρέσται v kratkem.

ἕκαστος 3 [Et. iz ἑκάς τις, τεο, τῳ itd.] vsak (posamen), sleherni (εἷς ἕκαστος, τὶς ἕκαστος), αὐτὸς ἕκαστος posamezno, vsak sam (zase), καθ' ἕκαστα, ὡς ἕκαστοι vsak sam zase; αὐτὰ ἕκαστα popolnoma vse; kot skupna beseda v sg. ima pogosto pri sebi glagol v pl. καθ' ὅσον ἐδύναντο ἕκαστος; v pl. vsakokratni, posamezne skupine.

ἐκ-λέγω [gl. λέγω; at. pf. pass. ἐξείλεγμαι, aor. -ελέγην, Ksen. in ion. -λέλεγμαι, -ελέχθην] 1. act. izbiram, nabiram, izterjavam, pobiram (davke) od koga παρά τινος. 2. med. izbiram zase.