Franja

ἐπ-αίρω, ion. ep. ἐπ-αείρω [fut. ἐπαρῶ itd., gl. αἴρω, ep. aor. act. ἐπάειρα, pt. ἐπαείρας, pt. aor. pass. ἐπαερθείς] I. act. 1. trans. a) (po)vzdigujem τινά, φωνήν, κεφαλήν; postavljam pokoncu τινά, proslavljam τὸν οἶκον, ἐπάειραν αὐτὸν ἁμαξάων vzdignili so ga in položili na voz; b) napeljujem, napotim, izpodbadam, zapeljujem τινά (koga na kaj); pass. dam se zapeljati, τινί od česa; ponašam se, postanem ponosen (prevzeten), νίκῃ na zmago, ἐπί τινι, πρός τι; ἐπῃρμένος napihnjen, prevzeten, ἐπαρθείς (ἐπαερθείς) zapeljan, τινί po čem. 2. intr. vzdigujem se, πρός τινα proti komu; pos. vzdignem nogo Her. 2. 162. II. med. 1. vzdigujem se, vzdiguje, zapeljuje me kaj. 2. vzdigujem sebi ali svoje na koga, λόγχην svojo sulico, ὅπλα θεῷ svoje orožje proti bogu = oborožujem se proti; pren. λόγους τινί imam na jeziku prevzetne besede proti komu, στάσιν γλώσσης začenjam kreg, prepiram se.

ἐπιβάτης, ου, ὁ (ἐπι-βαίνω) kdor na kaj stopa (na konja ali na voz), jezdec, pomorščak, popotnik, ἐλεφάντων vodnik.

ἐπι-δίφριος 2 (δίφρος) ep. kar je na vozu (na voznem sedežu), δῶρα ἐπιδίφρια τίθημι položim na voz.

ἐπ-ορούω [aor. ἐπόρουσα] ep. drevim nad koga, zaženem se, zapodim se, navalim, udarim abs. in τινί, ἅρμα skočim na voz, ὕπνος ἐπόρουσε spanec ga je prevzel.

ἐρυσ-άρματες, ων, οἱ (ἐρύω) ep. ki vlečejo voz, vpreženi, vozni ἵπποι.

ἔφ-ιππος 2 na konju (sedeč), jahaje; κλύδων vrvenje konj in voz.

ζεῦγος, ους, τό 1. jarem, vprega, voz. 2. par, dvojica πεδέων.

ζυγόν, τό ζυγός, ὁ, nav. pl. ζυγά [Et. iz jugó-m; lat. iugum, slov. igo, nem. Joch] 1. jarem δουλείας, δουλοσύνης, vprega dveh volov ali konj, dvovprežni voz; ὑπὸ ζυγὸν ἄγω vpregam, ἐπιτίθημί τινι ζυγά τοῦ μὴ ὑβρίσαι vržem na koga jarem (stražo), da ne … 2. a) kobilica pri liri; b) veslarska klop; c) tehtnica NT; d) vrsta, red (v vojaškem pomenu).

ἡμιόνειος 3 ep. ion. ἡμιονικός 3 za mezge (mule) namenjen (določen), ἅμαξα voz, v katerega so bili vpreženi mezgi, ζεῦγος vprega mezgov.

ἵππειος 3 (ἵππος) ep. poet. konjski γένος, δίφρος s konji naprežen voz, λόφος iz konjske žime.

ἱππικός 3 (ἵππος) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (= ἵππων), konjski, vozni, vprežen; δρόμος tek konj, ναυάγια koščki (razbitega) voza, ὀχήματα s konji naprežen voz, ἀγών tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjice, konjiški, θώραξ oklep za jezdeca, μάχη, λόχος na konjih, δύναμις moč konjice, konjica. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji. 4. a) ἡ ἱππική (sc. τέχνη) spretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdarstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) τὸ ἱππικόν konjica, konjištvo, napreženi vozovi, pratež.

ἵππος, ὁ, ἡ [Et. idevr. ek'wo-s, lat. equus] 1. konj, kobila (θήλεια), žrebec (ἄρσην). 2. naprežen voz, bojni voz, borilec z vozom. 3. ἡ ἵππος konjica, konjeništvo, οἱ ἵπποι jezdeci.

καμάρα, ἡ, ion. -ρη [Et. odtod lat. izpos. camera; lat. camur, zakrivljen, nem. Himmel] 1. prikrit voz, kočija. 2. shramba, soba, spalnica.

κάνναθρον, τό pleten koš na vozu, voz s košem.

ὁπλίζω (ὅπλον) [fut. ὁπλιῶ, aor. ὥπλισα itd., ep. act. ὅπλισα, ὥπλισσα, med. 1 pl. ὁπλισάμεσθα, pass. 3 pl. ὅπλισθεν] 1. act. a) opremljam, pripravljam, preskrbujem z, napregam (voz); b) oborožujem; τοὺς ἐπιβάτας vežbam, (iz)urim (v orožju) τινά, τί, τινί. 2. pass. in med. oborožujem se, pripravljam se na kaj, nalepotičim se γυναῖκες; θράσος oborožujem (opašem) se s pogumom. 3. med. pripravljam si δεῖπνον, napregam si (svoje konje).

ὄχημα, ατος, τό 1. voz, vprega, vozilo; pren. tla. 2. ladja.

ὄχος², ους, τό [Et. iz ϝοχος, kor. weg'h, lat. veho, vehiculum, slov. voziti, voz, nem. Wagen, be-wegen. – Obl. dat. ὄχεσφιν] vozilo, voz, vprega.

παρα-βάσκω stopam (poleg koga) na bojni voz, borim se ob kom na bojnem vozu.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πωλικός 3 (πῶλος) žrebeten, ἀπήνη voz, v katerega so vpreženi mladi konji ali žrebeta.