Franja

Zadetki iskanja

  • Μοῦσα, ἡ [Et. iz podaljš. kor. men: men-dh, gl. μανθάνω] 1. muza, modrica; pl. Muze, Zevsove hčerke, boginje petja, glasbe in znanosti. 2. petje, pesem, napev, glasba, godba, pesništvo, umetnost, izobrazba.
  • μουσικός 3 (Μοῦσα) 1. kar se tiče Modric ali njih umetnosti, muzičen, lepoglasen, glasben, umetniško in znanstveno izobražen, ὁ μουσικός godec, glasbenik. 2. spreten, primeren, skladen; ἡ μουσική (sc. τέχνη) vsaka dušna izobrazba, umetnost.
  • νομοθετική, ἡ, sc. τέχνη (νομοθέτης) zakonodajstvo; umetnost, dajati zakone.
  • οἰκοδομικός 3 (οἰκο-δόμος) spreten v zidanju; subst. ὁ stavbni mojster, ἡ οἰκοδομική(sc. τέχνη) stavbarstvo, stavbna umetnost.
  • ὁπλῑτικός 3 ki se tiče hoplita, hoplitski, φάλαγξ pehota legije; subst. τὸ ὁπλιτικόν hopliti, ἡ ὁπλιτική borilna umetnost hoplitov, τὰ ὁπλιτικά ἐπιτηδεύων umetnik v borjenju (mečevanju).
  • ὁπλομαχία, ἡ (μάχομαι) boj s (težkim) orožjem, vaja v rabi orožja, vojna umetnost, taktika.
  • πεσσευτικός 3, at. πεττ. ki spada h kockanju, ἡ πεσσευτική spretnost v kockanju, umetnost kockanja.
  • πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.
  • πυκτικός 3 ki spada k rokoborbi, spreten v rokoborbi; subst. ὁ spreten rokoborec; ἡ πυκτική(sc. τέχνη) umetnost rokoborca, rokoborba, boj s pestmi.
  • στρατηγία, ἡ (στρατ-ηγός) 1. vrhovno poveljstvo, poveljništvo, poveljniška čast in služba; a) v Atenah: služba strategova; b) v Rimu: pretura. 2. vodstvo vojske; spretnost, vojna umetnost, taktika.
  • σφενδονητική, ἡ (sc. τέχνη) umetnost streljati s pračo, spretnost v streljanju s pračo.
  • τακτικός 3 (τάττω) 1. kar se tiče razvrstitve vojske, taktičen, οἱ τακτικοὶ ἀριθμοί pregledovanje vojskinih oddelkov. 2. v razvrščevanju vojske spreten ali izveden; subst. taktik, ἡ τακτική(sc. τέχνη) taktika (= umetnost, postaviti vojsko v bojni red).
  • τειχομαχία, ἡ, ion. -ίη 1. boj okrog zidovja (za zidovje), naskakovanje gradu, obleganje. 2. umetnost obleganja.
  • τεκτονικός 3 (τέκτων) ki se tiče stavbarstva; spreten (izveden) v stavbarstvu; subst. ὁ stavbenik, stavbar, graditelj, tesar; ἡ τεκτονική (tudi pl.) stavbna umetnost, stavbarstvo.
  • τεκτοσύνη, ἡ ep. stavbna umetnost, tesarstvo, stavbarstvo.
  • τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
  • τοξικός 3 (τόξον) 1. ki spada k loku. 2. spreten (izveden) v streljanju z lokom, ἡ τοξική (τέχνη) spretnost (umetnost) v streljanju z lokom.
  • τόξον, τό [Et. lat. taxus, tis; iz tisa so prvotno loke izdelovali] 1. lok. 2. strelica, strela, puščica; pl. strelivo. 3. umetnost streljanja z lokom, streljanje ἡ τέχνη τῶν τόξων, πρὸς τόξου κρίσιν v boju z lokom.
  • ὑπόκρισις, εως, ἡ 1. ion. odgovor. 2. NT hinavščina, hinavstvo, potaja. 3. umetnost gledališkega igralca.
  • ὑποκριτικός 3 ki se tiče (zadeva) igralca, ἡ ὑποκριτική igralska umetnost.