-
μελάν-υδρος 2 (ὕδωρ) ep. s temno vodo, temnovoden κρήνη.
-
μέλᾱς, αινα, αν, gen. μέλανος, αίνης, ανος, ep. tudi μείλας [Et. kor. mel, pomazati; lat. mulleus (iz mulnejos), rdečkast, nem. malen (got. mēljan, pisati). – comp. μελάντερος, sup. μελάντατος] 1. črn, temen, temnobarven νύξ, κῦμα, temno pobarvan ναῦς. 2. čemeren, mračen, žalosten θάνατος, grozen, strašen, silen ὀδύναι; subst. τὸ μέλαν črnilo, τὸ μέλαν δρυός črna hrastova skorja.
-
μεσοτομέω (μέσος, τέμνω) prerežem črez sredo, razpolovim.
-
νεό-τομος 2 (τέμνω) poet. pravkar odrezan, svež, pravkar zadan, nov.
-
ὀρθοτομέω (τέμνω) prav ravnam s čim τὸν λόγον NT.
-
περκ-νός 3 [Et. kor. perk', pisan, lat. pulcher (pisan = lep, iz perk-ros, pel-kros), stvn. forhana = nem. Forelle] (temno)lisast, pisan, pegav; subst. neke vrste orel.
-
σκῡτο-τόμος, ὁ (τέμνω) strojar, črevljar, jermenar, sedlar.
-
τάμε, ταμέειν gl. τέμνω.
-
τάμνω gl. τέμνω.
-
ταμών gl. τέμνω.
-
τέμαχος, ὁ (τέμνω) odrezan kos (slane ribe).
-
τέμενος, τό (τέμνω) 1. odločeni in kakemu bogu posvečeni kos zemlje, sveto zemljišče, posvečeni gaj, sveti okraj. 2. kraljevo posestvo, kronska imovina, državno zemljišče ali posestvo.
-
τέμω gl. τέμνω.
-
τμήγω (τέμνω) [fut. τμήξω, aor. ἔτμηξα, aor. 2 ἔτμαγον, aor. 2 pass. ἐτμάγην, 3 pl. ep. τμάγεν] 1. act. režem, sekam. 2. pass. ločim se, razkropim se.
-
τμή-δην adv. (τέμνω) oprasnivši, τμήδην ἐπῆλθε je zdrsnila po vratu in oprasnila.
-
τμῆμα, ατος, τό (τέμνω) rez, prerez, odrezek, kos, del.
-
τμῆσις, εως, ἡ (τέμνω) rezanje, rez, zareza, γῆς opustošenje.
-
τομή, ἡ, dor. τομᾱ́ (τέμνω) 1. izrezovanje, žaganje; rez, urez, udar(ec), rana. 2. sečna (obsekana) plošča, rkelj, štor, konec bruna δοκῶν; τομὴν τέμνω povzročim razkol.
-
τομός 3 (τέμνω) ki reže, oster σφαγεύς, ὁ λόγος NT.
-
ὑπο-περκάζω ep. polagoma se barvam temno, polagoma zorim (- éti) (o grozdju, ki začne zoreti).