Franja

δεδάασθαι, δέδαε, δεδάηκα, δεδαώς [Et. δέδαε iz de-dn̥se-t] gl. δᾰ.

δέκα, οἱ, αἱ, τά indekl. [Et. iz dekm̥, idevr. dek'm̥, lat. decem, slov. dese-t, nem. zehn (stvn. zehan, got. taihun), dalje δέκατος iz dekm̥to-s, decimus] deset, οἱ δέκα decemviri; οἱ δέκα ἀφ' ἥβης ki so služili deset let vojaščine (od 20. leta naprej).

δί-αυλος, ὁ (δίς, αὐλός) dvojen tek (t. j. tek do konca dirjalnice in nazaj).

δωσί-δικος 2 (δίκη) ion. kdor se podvrže pravici ali sodnijski razsodbi, t. j. kdor se ne maščuje sam.

ἐκ-θρῴσκω [aor. ep. ἔκθορον] ep. poet. skačem iz (s) česa τινός; pobegnem, odhitim, κραδίη ἔξω στηθέων srce hoče iz prs skočiti, t. j. srce močno bije.

ἐπ-άρχω 1. act. vladam nad, razširim svojo oblast črez kaj τινός, imam nadvlado nad, sem namestnik. 2. med. ep. δεπάεσσιν začnem s kozarci t. j. nalijem po vrsti čaše za pitno daritev.

ἐπ-έοικα ep. 1. podoben sem, zlagam se, dopadam, ugajam ὅστις οἷ τ' ἐπέοικεν ki je njemu primeren, prav. 2. impers. s plpf. ἐπεῴκει primerno je, spodobno je, pristoji, spodobi se τινί, τινά z inf.

ἐπι-καμπή, ἡ (ἐπι-κάμπτω) okret, zavoj, zasukljaj (vojske), zavijanje, zakrivljena razvrstitev bojnih čet, ἐς ἐπικαμπὴν προιέναι izbočiti se (t. j. na krilih so se skrajni deli obrnili na desno, oziroma na levo, ter so tako branili kot; namen te razvrstitve je bil, braniti bok vojske in onemogočiti obkoljenje).

ἐπι-κίδνημι (σκεδάννυμι) ep. ion. 1. act. razprostiram kaj proti čemu, razširjam po čem; pren. θυμὸν κακοῖς oborožim, zavarujem se proti nesreči. 2. med. razprostiram se, segam, ὅσον τ' ἐπικίδναται ἠώς kakor daleč sega jutranja zarja.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

ἐρετμόω poet. opremim z vesli, χέρας t. j. vzamem vesla v roke.

ἑρξίης, ου, ὁ Her. 6. 98 prevaja tako ime "Darej", t. j. 'delavni' ali 'posestnik velikega imetja'.

εὑρίσκω [augm. εὑ in ηὑ, fut. εὑρήσω, aor. εὗρον, ηὗρον, NT εὕρησα, εὗρα, pf. εὕρηκα, ηὕρηκα, pass. pf. ηὕρημαι, aor. εὑρέθην; med. fut. εὑρήσομαι, aor. εὑρόμην, NT εὑράμην, ep. inf. aor. act. εὑρέμεναι] 1. act. a) najdem (kar iščem), iznajdem, izmislim ἔργα, μῆχος, izsledim, odkrijem τὸν αὐτόχειρα, spoznam, izvem τινά, τί, inf., ὅπως, τέκμωρ najdem izhod (rešitev), toda τέκμωρ Ἰλίου εὑρίσκω razrušim Ilij; b) najdem (slučajno), namerim, naletim na, dosežem, dobim κλέος, κέρδος, τινά, τί, ἄζηλον βίον, κακόν zabredem v nesrečo; z dvojnim acc.: ἐμὲ μέγαν εὗρον da sem velik, τοὺς θεοὺς κακούς da so bogovi hudobni; c) o blagu: najdem (kupca), ὅκως εὑροῦσα πολλὸν χρυσίον πρηθείη ko je bila drago prodana, ἀποδίδομαι τοῦ εὑρόντος prodam za vsako ceno; (χρήματα), ἃ εὗρε πλέον ki je več neslo (znašalo) kakor. 2. pass. najdem se; s pt. pokaže se, da sem, ἄνους ηὑρέθη pokazal je, da je neumen, κακός τ' ὢν κἀκ κακῶν εὑρίσκομαι pokaže se, da sem hudoben in sin hudobnih staršev, ἢν εὑρεθῇς μὴ δίκαιος ὢν ako se pokaže, da nisi bil pošten, ὅτῳ γάμοι ξυνόντες ηὑρέθησαν ἀνόσιοι kateremu se je dokazal brezbožen zakon; pogosto = εἶναι: τίς ἂν προνούστερος εὑρέθη kdo neki je bil previdnejši, μέγα πένθος φίλοις εὕρηται. 3. med. a) iznajdem sebi, izmislim si ὄνομα, dosežem, pridobim si kaj, καὶ ταῦτα πάντα σοῦ θανόντος εὑρόμην vsega tega je kriva tvoja smrt; najdem λόγους, nakopljem si κακόν; b) dosežem, izprosim (si) kaj od koga ἀγαθόν τι παρά τινος, inf., ὠφέλειαν ἀπό τινος; c) pridobim komu kaj, εὕρετο ὅπως μὴ ἀνεπιστήμονας εἶναι našel je sredstva, da niso bili nevešči.

ζυγωτός 3 poet. dobro naprežen, dvovprežen (s 4 konji, t. j. dva pod jarmom in na vsaki strani en priprežen konj παράσειρος).

ζωρός 3 [Et. slov. jar (hud)] ep. ion. močen; o vinu; čist, nemešan z vodo (suho vino), ζωρότερον πίνω pijem močnejše vino, ζωρότερον κέραιε zmešaj vino močneje, t. j. prilij manj vode.

ᾗ (dat. od ὅς, ἥ, ὅ) t. j. ὁδῷ (qua) 1. kjer, koder, kamor, z gen. ᾗ τοῦ ὄρους. 2. kakor, ᾗ νομίζεται kakor šega veleva; pri sup. okrepljuje = ὡς, ᾗ τάχιστα čim najhitreje, kar najhitreje. 3. zavoljo česa, iz katerega vzroka.

ἡγεμονικός 3 (ἡγεμών) 1. sposoben, da kaj začne, sposoben za vodnika, ἡγεμονικώτερος πρὸς τὴν φύσιν ταύτην spretnejši, pripravnejši v tem (t. j. da ponudi prvi bratu roko v spravo), πρὸς τὰ πονηρά zapeljujoč, zvajajoč k … 2. sposoben, pripraven za vodstvo (poveljevanje), izveden v vodstvu.

ἡμέτερος 3, dor. ἁμέτερος [Et. tvorba ἡμέ-τερος z obrazilom -t(e)ro- kakor lat. noster, tra, um] naš, pogosto = ἐμός; ἡ ἡμετέρα (χώρα) naša domovina; ἡμέτερόνδε, ἐφ' ἡμέτερα domov, ἐν ἡμετέρου (οἴκῳ) pri nas; τὰ ἡμέτερα naše zadeve, premoženje, razmere, οἱ ἡμέτεροι naši ljudje, someščani.

θής, θητός, ὁ [Et. iz θϝᾱ-τ-, gl. θέω] (z ἀνήρ ali brez ἀνήρ) 1. težak, dninar, najemnik, delavec. 2. po Solonovi ustavi četrti, neobdačeni razred atenskih državljanov.

θυρεός, ὁ (θύρα) ep. 1. skalnata vrata, t. j. kamen, ki je zapiral vhod namesto vrat. 2. velik štirioglat ščit.