Franja

θάλαμος, ὁ (gl. θόλος) 1. ležišče, skrivališče, spalnica, soba, stanovanje; pren. ὁ παγκοίτης (= Had) spalnica za nevesto; Ἀμφιτρίτης θάλαμος (Sredozemsko) morje. 2. ženska soba. 3. majhna soba, zakladnica, shramba za orožje; θάλαμόνδε v sobo.

θεσμοθετεῖον, τό zbirališče in stanovanje tezmotetov.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

ἰᾱτρεῖον, τό zdravnikovo stanovanje, bolnišnica.

ἵδρῡμα, ατος, τό (ἱδρύω) 1. ustanovitev, sedež, stanovanje, bivališče. 2. kip, božja podoba.

κατοίκησις, εως, ἡ prebivanje, stanovanje, prebivališče.

κατοικητήριον, τό stanovanje, prebivališče NT.

κατοικία, ἡ stanovanje, prebivališče, naselbina NT.

μέγαρον, τό ep. 1. velika soba, dvorana: a) moška soba; b) ženska soba; c) spalnica. 2. nav. pl. cela hiša, dvorišče, stanovanje. 3. ion. notranji del svetišča, najsvetejše, celica v svetišču. – adv. μέγαρόνδε v sobo (za moške ali ženske), v hišo.

μέλαθρον, τό ep. poet. [gen. μελαθρόφι] 1. strop; prečnik, ki nosi strop, podstrešje. 2. streha, hiša, stanovanje, τῶν δ' ἐκ μελάθρων iz te votline.

μετοίκησις, εως, ἡ μετοικία, ἡ 1. pre-, izselitev, preseljevanje, seljenje. 2. stanovanje, prebivanje, ἡ ἄνω na gornjem svetu.

μίσθωμα, ατος, τό 1. (dogovorjena) plača, najemščina, najemnina, zakupnina. 2. NT najeto stanovanje.

μονή, ἡ (μένω) ostajanje, pomuda, prebivališče, prebivanje, stanovanje; μονὴν ποιοῦμαι mudim se, obotavljam se, prebivam.

ναίω¹ [Et. iz νάσ-jω, νέομαι iz νεσομαι, ἄσμενος iz n̥s-menos] ep. poet. ep. vzpor. obl. ναιετάω [samo praes. in impf.; ep. inf. ναιέμεν, impf. iter. ναίεσκε; aor. act. (ἔ) νασσα, pass. ἐνάσθην; k ναιετάω: pt. praes. fem. ναιετόωσα, impf. iter. ναιετάασκον] 1. intr. stanujem, prebivam, živim kje; o kraju: ležim, nahajam se, sem (naseljen). 2. trans. prebivam v čem, ἐὺ ναιόμενον gosto obljuden, dobro obdelan, prijeten, ugoden za stanovanje. 3. kavzativno: nakažem, dam komu kaj za stanovanje, pustim, da kdo stanuje; aor. pass. naselil sem se, Ἄργει v Argih.

νομός, ὁ (νέμω) ep. poet. 1. = νομή pašnik, paša, νομόνδε na pašo, ἐπέων πολὺς νομός polje besed je široko. 2. odkazano bivališče, stanovanje, okraj, pokrajina (poseb. v Egiptu).

ξενία, ep. ξενίη, ion. ξεινίη, ξεινηίη (ξένιος) 1. gostoljubnost, gostinsko pravo, gostinska zveza, prijateljsko razmerje, ξεινίην συντίθεμαί τινι sklenem gost. zvezo. 2. gostoljuben sprejem, pogostitev ἐπὶ ξενίᾳ (ali: ξένια) καλέω, prenočišče, stanovanje NT. 3. tujinstvo, prisvajanje državljanskih pravic, γράφομαί τινα τῆς ξενίας tožim koga zaradi.

οἰκήσιμος 3 kjer se more stanovati, (dober) pripraven za stanovanje.

οἴκησις, εως, ἡ (οἰκέω) prebivanje, stanovanje; hiša, sedež; pl. gospodarstvo.

οἰκητήριον, τό (οἰκητήρ) stanovanje, prebivališče NT.

οἰκητός 3 (οἰκέω) 1. naseljen, obljuden. 2. pripraven za stanovanje, οὐδ' οἰκητός nihče ne sme bivati v njem.