Franja

εὔροια, ἡ (εὔ-ρους) 1. uspeh, sreča, uspevanje τῶν πραγμάτων. 2. tek govora, zgovornost εἴληφέν σε.

εὔσοια, ἡ poet. rešitev, sreča.

εὐτύχημα, ατος, τό srečen uspeh, srečen naključek (dogodek), sreča; pl. blagostanje, darovi sreče.

εὐτυχία, ἡ sreča, srečen dogodek, srečno naključje, uspeh, κατὰ πόλεμον bojna sreča, ἐπ' εὐτυχίᾳ v vaši sreči; pl. blagostanje, srečne lastnosti, (telesne) vrline.

ζῆλος, ὁ (in τό) [Et. idevr. jā-los, sor. ζημία] 1. a) vnema, vnetost, gorečnost, marljivost, občudovanje, teženje za čim, tekmovanje; b) ljubosumnost, zavist, nevoščljivost, ζήλῳ z zavistjo, nevoščljivostjo. 2. predmet zavisti, sijaj, sreča, ἀνθ' ὅσου ζήλου prej tako zavidana.

ζήλωμα, ατος, τό 1. zavidne razmere, velika sreča πατρός. 2. težnja.

θαλία, ἡ, ion. -ίη, ἡ (θάλλω) cvet; pren. cvetoče razmere, velika sreča, radost, obilnost, vesela pojedina (slavnost).

κακό-νυμφος 2 (νύμφη) poet. 1. nesrečno (v svojo nesrečo) oženjen, ὄνασις pogubonosna zakonska sreča. 2. slab (nezvest) soprog.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

κατ-ορθόω 1. trans. a) zravnam, držim pokoncu, vzdignem pokoncu δέμας, srečno vodim, osrečujem βροτούς; φρένα = sem pri zdravi pameti, πόλεμον srečno končam, izvojujem; b) zravnam, upravljam, srečno, dobro izvršujem τέχνην. 2. intr. act. in pass. imam srečo, uspeh, po sreči se mi izteče, obnese se mi kaj τινί, ἔν τινι, τὸ κατορθοῦν uspeh, sreča.

κατόρθωμα, ατος, τό κατόρθωσις, εως, ἡ uspeh, sreča, zmaga; NT dobra uprava.

κῦδος, εος, τό [Et. iz qūdos, slov. čudo (iz qeudos), čuti, čujem] 1. slava, čast, sijaj, moč, ponos, samozavest, dika Ἀχαιῶν. 2. uspeh, sreča, blagoslov.

κύκλος, ὁ [Et. idevr. q^weq^wlo-s, kor. q^wel vrteti se, slov. kolo, koleno; sor. gršk. πέλομαι] pl. οἱ κύκλοι in τὰ κύκλα 1. krog, kolobar, okrožje, obod, okroglina, (ἐν) κύκλῳ v krogu, krog in krog česa τινός, περί τι, ὁ κύκλῳ ἀγρός polje na okrog, τὰ κύκλῳ okolica, οἱ κύκλῳ βασιλεῖς (sosednji) kralji krog in krog. 2. a) rob (na ščitu); b) solnčni, mesečni krog; c) kolo; d) ὀμμάτων oko; e) ὁ ἄνω κύκλος nebo, nebesni svod; f) okrogel zid okrog mesta, obzidje, ograja. 3. krog (zborovalcev), zbor, τυραννικός krog knezov, δόλιος krog, ki ga napravijo lovci okrog zasledovane živali. 4. krožitev, vrtenje v krogu; ὡς κύκλος τῶν ἀνθρωπηίων πρηγμάτων ἐστί da se človeška sreča vrti v krogu.

μοῖρα¹, ἡ [Et. iz μορjα, gl. μείρομαι] 1. del (celote), kos, del zemlje, kraj, stran dežele, τριτάτη δ' ἔτι μοῖρα (νυκτὸς) λέλειπται, χώρης ὀλίγην ἔτι μοῖραν ἔχοντες, πατρῴας γῆς, δώδεκα μοίρας δασάμενοι (na dvanajst delov), ἐστρατεύετο ἐς τὴν Περσέων μοῖραν v ozemlje Perzijanov, τῶν πέντε τὰς δύο μοῖρας νέμονται dve petini; Her. 5, 69 stranka, τὸν Ἀθηναῖον δῆμον πρὸς τὴν ἑωυτοῦ μοῖραν προσεθήκατο je spravil na svojo stran; pren. μοῖραν φιλίας οὐδεμίαν παρέχομαι prav ničesar ne nudim glede na prijateljstvo. 2. del, ki komu pristuje, delež μοίρας νέμω, φθίνοντι μοῖραν νέμω storim umirajočemu, kar mu gre, αἰδοῦς μοῖραν ἔχω sram me je, ἑκάστῳ μοῖραν ἐπέθηκαν vsaki stvari so postavili določeno mejo, τὸ ἐμπλήκτως ὀξὺ ἀνδρὸς μοίρᾳ προσετέθη brezumna naglica se je smatrala za korenjaštvo. 3. kar se spodobi, pristojnost, spodobnost, κατὰ μοῖραν (= ἐν μοίρᾳ) ἔειπες povedal si, kakor se spodobi, kakor je prav, παρὰ μοῖραν ἔειπες nič spodobnega nisi povedal. 4. kar je človeku usojeno, usoda, žreb, prisojeni čas življenja, sreča (= ἐσθλὴ μοῖρα, oppos. ἀμμορίη Od. 20, 76), nesreča, smrt (= μοῖρα θανάτου), οὐ γάρ πώ τοι μοῖρα θανεῖν ni ti še usojeno umreti, μοῖρ' ἐστί usojeno je, μοῖρα ἔχει με usojeno mi je, τῇ σεωυτοῦ μοίρῃ περίεις tvoja sreča te je rešila, καθημερία μοῖρα usoda današnjega dne, πρὸς διπλῆς μοίρας po dvojni (smrtni) usodi; θεία μοῖρα božja odredba (volja). 5. čin, dostojanstvo, ugled, spoštovanje, ἐν μοίρᾳ εἰμί sem spoštovan, ἐν οὐδεμιῇ μοίρῃ ἄγω τινά prav nič ne cenim koga.

ὄλβιος 3 (ὄλβος) oblagodarjen, srečen, blažen, bogat, premožen, sijajen, τὰ ὄλβια velika sreča, blagoslov, τὰ ὀλβιώτατα največja sreča; ὄλβια ζάω živim v blagostanju.

ὄλβος, ὁ 1. sreča, blagoslov, blagor. 2. blagostanje, bogastvo, premoženje.

ὄνησις, εως, ἡ (ὀνίνημι) korist, podpora, pomoč, sreča, blagoslov.

οὖρος¹, ὁ 1. (ugoden) veter, εἰς οὖρον καθίσταμαι pridem v ugoden veter, κατ' οὖρον z ugodnim vetrom. 2. sreča, blagor, prilika, κατ' οὖρον srečno.

παρα-γίγνομαι med., ion. -γῑ́νομαι 1. sem (zraven) prisoten, sem navzoč, udeležujem se, doživim, postanem deležen česa, sodelujem s kom ἐν τῇ μάχῃ τινί. 2. a) prihajam zraven, zadenem (namerim se) na, dospem, približujem se, prikažem se, εὐτυχία sreča doleti koga, ἐς τωὐτὸ παραγίνεται nastane (pride) zopet ob istem času; b) prihajam na pomoč, pomagam.

περι-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. 2 act. περίστην, cj. 3 pl. περιστήωσι, pass. περιστάθην] I. trans. 1. (raz)postavljam okrog česa τὶ περί τι; pren. povzročujem, zanetim πόλεμον, prizadenem, storim komu kaj. 2. prestavljam, obračam, izpreminjam, spravljam v drugo stanje, πράγματα εἴς τινα izročam. 3. med. postavljam okrog sebe, dam narediti krog okrog sebe, obkrožujem se s čim. II. intr. 1. (raz)postavljam se okrog česa, obstopam, obdajam, obkoljujem; pf. stojim okoli; οἱ περιεστεῶτες okoli stoječi, poslušalci; pren. oblegam, žugam, pretim, stiskam φόβος Σπάρτην. 2. izpreminjam se, obrnem se, τοὐναντίον περιέστη αὐτῷ izvršilo (zgodilo) se mu je ravno nasprotno (uspeh je bil povsem drugačen, nego je pričakoval); ἐς τοῦτο περιέστη ἡ τύχη tako se je izpremenila (obrnila) sreča; prihajam na εἰς ἕνα. 3. NT ogibljem se.