Franja

ἐξ-αίρω, ep. in ion. ἐξ-αείρω (gl. αἴρω) 1. act. a) dvignem iz česa, (po)vzdignem πόδα, povišam, storim mogočnega οἰκίαν; b) povečam, zgradim τεῖχος; ὑψοῦ poveličujem, povzdigujem, slavim; c) odganjam, odpravljam, odnašam τινὰ ἔκ τινος, τίς σ' ἐξῆρεν οἴκοθεν στόλος; kakšna pot te je spravila z doma?; d) razburim, razdražim, pomirim, ohrabrim, osrčim; βίον ἡδοναῖς živim v radosti in veselju, μένος razsrdim se, θανεῖν gonim v smrt. 2. pass. vzdignem se, prevzamem se, ἐλπίσιν κεναῖς navdajajo me prazne nade. 3. med. odnesem s seboj, pridobim si μισθούς, πολλὰ Τροίης uplenim v Troji, odpeljem αὐτόν, večam, pomnožim (po svoji krivdi) νόσον.

ἔξ-οδος, ἡ izhod 1. a) kraj za izhod, vrata, izliv, ustje; b) odhod, odhajanje, pohod (vojske), odsotnost Ἡράκλειος, ἐπ' ἐξόδῳ da odide, ὡς ἐπ' ἐξόδῳ misleč na odhod, ἕρπω ἐξόδους κενάς odidem brez pravega vzroka; c) slovesni izprevod, obhod. 2. dovršitev, konec (drame); NT konec življenja, smrt; λόγων izid, uspeh preiskave. 3. stroški, izdatki.

ἐπι-θανάτιος 2 na smrt obsojen NT.

ἐπι-τρέπω, ion. ἐπι-τράπω [gl. τρέπω, pf. pass. 3 pl. ep. in ion. ἐπιτετράφαται, adi. verb. ἐπιτρεπτέον] I. act. in pass. 1. trans. a) k ali proti naravnam, izročim, prepustim, pustim na izvoljo, zaupam τί τινι, inf.; pos. dam komu v oskrbovanje, v razsodbo τῷ ἐν Δελφοῖς μαντείῳ, Ἀθηναίοις ἐπιτρέψαι περὶ σφῶν αὐτῶν πλὴν θανάτου izročili so se razsodbi Atencev pod pogojem, da jih ne obsodijo na smrt; pass. ἐπιτρέπομαί τι izroči, zaupa se mi kaj, παρὰ τούτων Ἡρακλεῖδαι ἐπιτραφθέντες ἔσχον τὴν ἀρχήν katerim je bila izročena vlada, οἱ ἐπιτετραμμένοι τὴν φυλακήν katerim je bilo straženje izročeno; b) naklonim, zapustim παισί κτήματα; c) dopustim, dovolim, trpim, νίκην τινί dam, prepustim, τὴν χώραν διαρπάσαι, τινὶ κακῷ εἶναι; οὐκ ἐπιτρέπω ne dovolim, oviram, zabranjujem; d) naročam, ukazujem, τάξιν ἐπί τι odpravim kam. 2. intr. vdam se, zaupam se, podvržem se τινί, γήραϊ podležem. II. med. 1. obračam sekam, nagibam se θυμός ἐπετράπετο εἴρεσθαι tvoje srce je zaželelo. 2. zaupam sebe (svoje stvari) komu, pokorim se razsodbi koga. 3. zaupam, izročim komu kaj τὰ ἄλλα.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

εὑρίσκω [augm. εὑ in ηὑ, fut. εὑρήσω, aor. εὗρον, ηὗρον, NT εὕρησα, εὗρα, pf. εὕρηκα, ηὕρηκα, pass. pf. ηὕρημαι, aor. εὑρέθην; med. fut. εὑρήσομαι, aor. εὑρόμην, NT εὑράμην, ep. inf. aor. act. εὑρέμεναι] 1. act. a) najdem (kar iščem), iznajdem, izmislim ἔργα, μῆχος, izsledim, odkrijem τὸν αὐτόχειρα, spoznam, izvem τινά, τί, inf., ὅπως, τέκμωρ najdem izhod (rešitev), toda τέκμωρ Ἰλίου εὑρίσκω razrušim Ilij; b) najdem (slučajno), namerim, naletim na, dosežem, dobim κλέος, κέρδος, τινά, τί, ἄζηλον βίον, κακόν zabredem v nesrečo; z dvojnim acc.: ἐμὲ μέγαν εὗρον da sem velik, τοὺς θεοὺς κακούς da so bogovi hudobni; c) o blagu: najdem (kupca), ὅκως εὑροῦσα πολλὸν χρυσίον πρηθείη ko je bila drago prodana, ἀποδίδομαι τοῦ εὑρόντος prodam za vsako ceno; (χρήματα), ἃ εὗρε πλέον ki je več neslo (znašalo) kakor. 2. pass. najdem se; s pt. pokaže se, da sem, ἄνους ηὑρέθη pokazal je, da je neumen, κακός τ' ὢν κἀκ κακῶν εὑρίσκομαι pokaže se, da sem hudoben in sin hudobnih staršev, ἢν εὑρεθῇς μὴ δίκαιος ὢν ako se pokaže, da nisi bil pošten, ὅτῳ γάμοι ξυνόντες ηὑρέθησαν ἀνόσιοι kateremu se je dokazal brezbožen zakon; pogosto = εἶναι: τίς ἂν προνούστερος εὑρέθη kdo neki je bil previdnejši, μέγα πένθος φίλοις εὕρηται. 3. med. a) iznajdem sebi, izmislim si ὄνομα, dosežem, pridobim si kaj, καὶ ταῦτα πάντα σοῦ θανόντος εὑρόμην vsega tega je kriva tvoja smrt; najdem λόγους, nakopljem si κακόν; b) dosežem, izprosim (si) kaj od koga ἀγαθόν τι παρά τινος, inf., ὠφέλειαν ἀπό τινος; c) pridobim komu kaj, εὕρετο ὅπως μὴ ἀνεπιστήμονας εἶναι našel je sredstva, da niso bili nevešči.

θανάσιμος 2, poet. θανατικός 3 (θανεῖν) 1. smrten, smrtonosen, zastrupljen πέπλος, δίκη (κρίσις) smrtna kazen, obsodba, zaglavna pravda, pravda za življenje in smrt. 2. blizu smrti, umirajoč. 3. umrl, mrtev, θανάσιμος βαίνω grem (odidem) v smrt.

θάνατος, ὁ [Et. iz θϝανατος, kor. dhwen, ugasniti] 1. smrt, umor, smrtna kazen, usmrtitev; pl. način smrti, smrt mnogih; smrtne nevarnosti NT; θάνατον καταγιγνώσκω τινός obsodim koga na smrt, ὑπάγω τινὰ θανάτον zatožim koga na smrt, κρίνομαι θανάτου δίκῃ zatožen sem na življenje in smrt, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, τὴν ἐπὶ θανάτῳ pot v smrt, κατέδησαν αὐτοὺς τὴν ἐπὶ θανάτῳ(sc. ὁδόν) vklenili so jih za (pot v) smrt; θάνατόνδε v (na) smrt. 2. pers. bog smrti, brat Spanja.

θανατόω (θάνατος) 1. (u)morim NT, usmrtim, obsodim na smrt, kaznujem s smrtjo. 2. zatrem, storim, da kaj prestane; pass. odmrjem čemu σαρκί, osvobodim se česa νόμῳ NT.

Θράσυλ(λ)ος, ὁ atenski vojskovodja, po bitki pri Arginuzah na smrt obsojen.

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.

κατα-γιγνώσκω, -γῑνώσκω 1. a) spoznam, opazim na kom kaj slabega τινός τι, imam slabo mnenje o kom κατὰ τινος, sumim, καταγνωσθείς na sumu, obdolžen; ἐμαυτοῦ καταγιγνώσκω sam sem si svest, da (z inf.); b) doživim, izkusim kaj οὐ καταγνώσομαί γε σοῦ. 2. a) obsodim koga τινός, izrečem obsodbo (acc. c. inf.), θάνατόν τινος obsodim koga na smrt; pass. θάνατος αὐτοῦ κατεγνώσθη obsojen je bil na smrt; πολλήν γ' ἐμοῦ κατέγνωκας δυστυχίαν smatraš me za zelo nesrečnega; b) dolžim, tožim koga, κατεγνωσμένος na slabem glasu, graje vreden NT.

κατα-δικάζω 1. act. a) razsojam proti komu, obsojam, τινὸς θάνατον koga na smrt, ἀναιτίους NT; b) odločam, izjavljam ὅτι. 2. med. dam obsoditi τινός, dobim pravdo proti komu δίκην τινός.

κατα-θῡ́μιος 3 (θυμός) 1. ep. kar je komu na srcu, v mislih, μηδέ τί τοι θάνατος καταθύμιος ἔστω in res naj ti ne teži srca (misel na) smrt. 2. po želji, zaželen, prijeten, ugoden ἔπος, γυνή.

κατα-κρῑ́νω 1. obsodim; pogubim τινά, τί NT, θανάτῳ obsodim na smrt, τοῖσι μὲν κέκριτο θάνατος bili so na smrt obsojeni; kazen stoji tudi v inf. κατέκριναν τῆς ὄψιος στερηθῆναι. 2. razsodim, odločim kaj proti komu κατακεκριμένων ἤδη οἱ τούτων.

καταστροφή, ἡ (κατα-στρέφω) 1. obrat, prevrat, izid, konec, smrt, uničenje, poguba, pogubljenje NT. 2. podjarmljenje, καταστροφὴν ποιοῦμαι podjarmljam si.

κατα-χειροτονέω glasujem proti komu (z dvignjenjem rok), θάνατόν τινος obsodim koga na smrt; pass. obsodijo me.

κατα-ψηφίζομαι d. m. [fut. καταψηφιοῦμαι, aor. κατεψηφισάμην in κατεψηφίσθην (pass.), pf. κατεψήφισμαι (act. in. pass.), adi. verb. καταψηφιστέον] glasujem proti komu; 1. a) obsodim, τινὸς θάνατον koga na smrt, κλοπήν τινος koga zavoljo tatvine; b) prisodim, določim kazen, τινὸς θάνατον komu smrtno kazen, δίκη κατεψηφισμένη prisojena kazen. 2. stiskam, izpodrivam koga po sklepih naroda τινά.

(κέλλω) [samo fut. κέλσω, aor. ἔκελσα] podim, tiram ladjo k bregu (v pristanišče), pripahnem k bregu, izkrcam se, ποτὶ τέρμα jadram, plovem, hitim proti cilju (= v smrt).

κήρ, κηρός, ἡ [Et. lat. caries, cariosus, strohnel; ἀκήρατος, κεραΐζω, κεραυνός] acc. κῆρα 1. smrt, poguba, nesreča, usoda; sramota, madež οὐ καλή. 2. način smrti; pers. Κῆρες Kere, boginje smrti.