Franja

Zadetki iskanja

  • οὔ-τε adv. in ne, tudi ne, οὔτε … οὔτε niti … niti, οὔτε … τέ sicer ne … pač pa (= οὔτε … καί Evr. If. T. 591).
  • οὗτος, αὕτη, τοῦτο [Et. iz ὁ + υ + το-. – Obl. gen. τούτου, ταύτης itd.; ion. gen. pl. fem. τουτέων]. pron. demonstr. 1. ta, ta, to, ta tukaj, kaže navadno na sedanje, navzoče, včasih na prejšnje, redkeje na sledeče; οὗτος ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ οὗτος ta mož tukaj (tam), οὗτος ἐγώ = tukaj sem, ταῦτα ἀποκρινάμενος εἶπον τάδε. Posebno stoji za osebo: οὗτος ti tukaj, τίς οὗτος kdo si? včasih se nanaša τοῦτο in ταῦτα na fem. ali masc. v sg. ali pl. οἶνόν τε καὶ σῖτον μελίνης, τοῦτο γὰρ ἦν πλεῖστον. 2. καὶ οὗτος in ta, in sicer, tudi ta, καὶ ταῦτα in to, in sicer. 3. οὗτος, ὅς tisti (oni), kateri. 4. oni znani, slavni, zloglasni ὁ πάντ' ἄναλκις οὗτος, οἱ τὰς τελετὰς ἡμῖν οὗτοι, καταστήσαντες, τούτους τοὺς πολυτελεῖς χιτῶνας, τούτους τοὺς συκοφάντας (one zloglasne). 5. pogosto se prevaja s: tukaj, tam, πολλὰ ὁρῶ ταῦτα (tam) πρόβατα, ξένοι οὗτοι (tukaj) ἕτοιμοι, ἀναλίσκειν. 6. adv. a) τοῦτο, ταῦτα tako, zato, zaradi tega, αὐτὸ τοῦτο ravno zaradi tega; τοῦτο μὲν … τοῦτο δέ sedaj … sedaj, nekaj … nekaj, deloma … deloma; b) ἐκ τούτου nato, ἐκ τούτων iz tega, od tega časa, nato, zato; c) εἰς τοῦτο do sedaj, tako daleč (τινός v čem), κατὰ τοῦτο na tem mestu, zato, tako, διὰ ταῦτα zato, μετὰ ταῦτα nato, πρὸς ταῦτα nato, ἐν τούτῳ medtem, v tem trenutku, ταύτῃ tu, na tem mestu, na ta način, οἱ ταύτῃ ljudje v tem kraju, τὰ ταύτῃ ti kraji.
  • παρ-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. cj. du. παρστήετον, opt. παρσταίην, pt. παρστάς, pf. inf. παρστάμεναι] I. trans. 1. act. in pass. a) (po)stavim poleg, zraven česa, ob stran, pred kaj, τινά τινι pred sodišče NT, τὰ μέλη dajem svoje ude, θυσίαν dajem v dar NT, dajem na razpolago, izročam NT; ὅπλα postavim tik (poleg) oboroženo vojsko; b) dokazujem, razlagam, opisujem, vzbujam v kom misel, vtepem komu v glavo misel ἐν τῇ γνώμῃ τοῦτο, predočim komu kaj; c) povzročujem, pripravljam, napravljam za kaj τί. 2. med. a) postavljam poleg (zraven) sebe, pripeljem pred se, pridobivam si koga za pomočnika; b) dobivam koga na svojo stran (v svoje roke), spravljam v svojo oblast, podvržem si, osvajam si; s sled. ὥστε vdahnem komu misel, tako ga stiskam, da. II. intr. (aor. 2, pf., plpf. act., sicer med.) postavim se, stopim poleg koga, komu ob stran, približam se, pristopim; pf. stojim ob strani, sem navzoč (pri rokah, prisoten, blizu), τῷ βήματι stojim pred sodnim stolom; τὰ παρεστῶτα sedanje razmere; pos. 1. priskočim na pomoč, pomagam komu. 2. podvržem se, vdam se, prestopim h komu, εἰς γνώμην pridružim se mnenju koga. 3. παρίσταταί μοι obide me, loti se me misel (strah, želja), αἰδὼς παρίσταταί τινι sramežljivost obide koga, začne se sramovati; τεθνάναι βούλεσθαι polasti se me želja po smrti, pride mi na misel δόξα μοι παρεστάθη; παρεστηκὸς ῥᾷον ker jim je sedaj lažje prišlo na misel. 4. a) dogodim se, pojavim se, nastopim, παρεστῶτος θέρους v tekočem letu, τῶν παρεστώτων v sedanjih razmerah, παρίσταμαι τῷ ζωγράφῳ "sedim" slikarju; b) blizu sem, pretim, čakam θάνατος, κακὴ αἴση, τύχαι, συμφορά.
  • πάρος ep. ion. poet. 1. adv. a) kraj.: spredaj; b) čas.: poprej, preje, nekdaj, sicer, navadno, ὁ πάρος prejšnji, nekdanji; pred časom, prezgodnji; s sled. πρίν γε(pos. οὐ πάρος) ne prej nego, ne prej ko. 2. praep. z gen. pred, prej nego. 3. veznik z inf. prej, predno.
  • πέρ enkl. [Et. lat. per-magnus, per-video] 1. a) popolnoma, docela, celo, zelo; b) vsekakor, povsem, na vsak način; pri adi. in pt. (kjer je potreba dostaviti ὤν) kolikorkoli, čeprav, dasi, četudi, ἀγαθός περ ἐών če prav si (sicer) vrl. 2. ravno, prav; tako zlasti pri relativih in veznikih: a) ὅσπερ ravno (prav) ta, ki, ki ravno, ki pač, οἷόσπερ ravno takšen kakor, kakršen ravno (pač), ὅσοσπερ kolikršenkoli pač, kolikor ravno; b) διότιπερ prav zato, ker, εἴπερ, ἐάνπερ če sploh, če zares, tudi če, ὅτεπερ, ὅτανπερ ravno tedaj ko, kadar ravno, ἐπείπερ ker ravno.
  • πρίν [Et. sor. slov. pri, lat. prior, primus (iz prismos)] 1. adv. a) prej, poprej, nekdaj, sicer, ὁ πρίν prejšnji, nekdanji, τὸ πρίν v preteklosti, nekdaj, svoje dni; b) preje, rajši (= potius). 2. veznik: prej nego, preden, preden ne, dokler ne, οὐ πρότερον – πρὶν ἤ ne prej – preden, πρὶν ἢ καί že prej ko; ojačuje se z γέ, δή, καὶ δή in s πάροιθεν, πρόσθεν, πρότερον; veže se z ind., cj. (z ἄν) ali opt, ako pa je odvisen od trdilnega stavka, z inf. in acc. c. inf.
  • τέ enkl. členica [Et. iz gwe, lat. -que, ne-que] 1. veznik: in; veže navadno stavke, pa tudi posamezne pojme; τέ … τέ in τέ … καί i … i, deloma … deloma, ne le … ampak tudi, kakor … tako ὃς Χρύσην ἀμφιβέβηκας Κίλλαν τε ζαθέην Τενέδοιό τε ἶφι ἀνάσσεις, πατὴρ ἀνδρῶν τε θεῶν τε, δύσετο τ' ἠέλιος σκιόωντό τε πᾶσαι ἀγυιαί, αὐτός τε ἔδησα καὶ παρὼν ἐκλύσομαι; οὔτε (μήτε) … τέ sicer ne … pač pa (lat. neque … et). 2. v epskem jeziku pristopa τε (indefinitum) k relativom, relativnim členicam in veznikom, da tesneje veže stavke: ὅς τε, γάρ τε, δέ τε, ἐπεί τε itd.; navadno se v tej zvezi ne prevaja.
  • τέως, ep. τῆος, τεῖος, τείως adv. 1. demonstr. a) dotlej, tako dolgo, do tedaj, tačas, nekaj časa, med tem; b) do sedaj, odslej; nekdaj, sicer. 2. relat. = ἕως dokler, dotlej da, medtemko.