-
Ὄλυμπος, ὁ, ep. ion. Οὔλυμπος 1. visoka gora na meji med Tesalijo in Makedonijo, sedež bogov; meton. = nebo; adi. ion. Οὐλυμπικός 3 in Ὀλύμπιος 3 olimpski, pridevek bogov, οἱ Ὀλύμπιοι bogovi; Οὔλυμπόνδε v Olimp. 2. gora na meji med Mizijo in Frigijo.
-
ὀρνῑθο-σκόπος 2 (σκοπέω) ki opazuje ptice, θᾶκος sedež opazovalca ptičev.
-
οὐρανός, ὁ [Et. iz ὀ-ϝορανος, sor. staroindijski bog Várunas, vsevladar] 1. nebo, nebesni svod, oblok. 2. zračni prostor nad zemljo, atmosfera. 3. nebo kot sedež bogov. 4. vsemir, vesoljni svet NT.
-
Πιερία, ion. -ίη, ἡ Πιερίς, ίδος, ἡ pokrajina na meji Tesalije, sedež Modric (= Πιερίδες); preb. Πίερες, οἱ, adi. Πιερικός 3.
-
προεδρία, ἡ, ion. -ίη 1. prvo mesto, prvi (častni) sedež (v gledišču, zboru, itd). 2. predsedstvo, prednost.
-
προ-εξέδρη, ἡ poseben (odličen) sedež, oder.
-
πρωτο-καθεδρία, ἡ πρωτο-κλισία, ἡ prvi sedež pri mizi, častno mesto, predsedstvo NT.
-
Πῡθώ, ους, ἡ Πυθών, ῶνος, ἡ najstarejše ime kraja ob Parnasu v Fokidi, sedež Apolonovega proročišča = Delfi; Πυθοῖ v Piti, Πυθῶδε v Pito.
-
ῥυθμίζω (ῥυθμός) (raz)delim v posamne člene, spravim v pravo mero (v kakšno stanje), prav uredim, uravnam; preudarim, presodim, τὴν λύπην hočem najti pravi sedež bolečine (žalosti).