Franja

ἡμι-όλιος 2 (ὅλος) poldrugi, μισθός poldruga plača (sedanja in še polovica prejšnje); ἡμιολία, ἡ poldruga (lahka) ladja, ki je imela samo polovico veslačev, da je ostal prostor za borilce, λῃστρική roparska ladja.

κενός 3, ep. ion. κεινός, ep. κενεός [Et. pri Hom. κενεός (iz κενεϝός), idevr. k'en-. – comp. at. κενότερος]. 1. a) prazen, votel, τὸ κενόν prazen prostor, praznina; b) brez česa (brez ljudi, brez posadke), izmrl, τινός oropan česa, λέαινα zapuščena, ἥκεις γὰρ οὐ κενή ne prihajaš prazna (= brez vzroka); c) utrujen, upehan. 2. prazen, ničev, puhel, neosnovan, neutemeljen, neizvršen, brezuspešen, κενεὸς νέομαι vračam se s praznimi rokami, brez uspeha; εἰς κενόν zaman, zastonj, brez koristi, διὰ κενῆς zastonj, brez vzroka.

μέσος 3, ep. μέσσος [Et. iz μέσσος, lat. medius (gal. Medio-lanum), slov. meja iz medja, idevr. medhjā, med, nem. Mitte, mitten. – comp. μεσαίτερος, sup. μεσαίτατος, ep. μέσ(σ)ατος] I. adi. 1. o prostoru: v sredi, srednji, βάλεν αὐχένα μέσσον zadel je vrat v sredi, ὁ μέσος ποταμός srednja reka, διὰ μέσης τῆς πόλεως skozi sredo mesta, ἡ μέση πόλις srednje mesto, ἡ πόλις μέση ali μέση ἡ πόλις sredina mesta; μέσος τινός v sredi (med). 2. o času: μέσον ἦμαρ poldne, μέσον ἡμέρας, μέσης ἡμέρας opoldne NT, μέσαι νύκτες, μέσον νυκτῶν polnoč, μέσσα ἀκτίς jug. 3. a) srednji, srednjega stanu ἀνήρ, zmeren; b) posredujoč, δικαστής razsodnik; c) nepristranski, nevtralen. II. subst. τὸ μέσον, τὰ μέσα sreda, τὸ μέσον ἡμέρας poldne, νυκτῶν polnoč; pos. a) sredina, središče, centrum τῆς Ἀκροπόλεως; b) razdalja, oddaljenost, razlika τῆς θοίνης; medčasje; τὸ μέσον τῶν τειχῶν prostor med zidoma; c) srednja pot, srednje število τὸ μέσον σκοποῦντι; d) nepristranost, nevtralnost; e) posredovanje, sprava, μέσον οὐδὲν ἔχθρας to sovraštvo se ne da poravnati; f) javnost; g) s predlogi: α.) ἀνὰ μέσον po sredi; β.) διὰ μέσου med tem, v tem času, ἐν τῷ δὰὰ μέσου med tem časom; v sredi, v sredo; διὰ μέσου γίγνομαι pridem (stopim) vmes (v sredo), διὰ μέσου ποιοῦμαι vzamem (postavim) v sredo; τὸ διὰ μέσου srednji čas, οἱ διὰ μέσου πολῖται srednja (državljanska) stranka, οἱ διὰ μέσου nepristranski ljudje; γ.) ἐκ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, κατέατο ἐκ τοῦ μέσου bili so nevtralni, ἕζομαι ἐκ μέσου sedim daleč od srede, ostajam nad strankama (nepristranski), ἐκ τοῦ μέσου γίγνομαι odidem, umaknem se s poti NT; δ.) εἰς μέσον τινός v sredo med, ἔστη stopil je v njih sredo NT, javno, nepristranski, φέρω, λέγω naznanjam, objavljam, γνώμην izrekam javno svoje mnenje, εἰς μέσον τίθημι položim v sredo (bojno nagrado), τὰ πράγματα κατατίθημι ἐς τὸ μέσον τινί prepustim komu vlado, dam komu nazaj (vlado), ἐς μέσον δείκνυμί τινα pokažem koga javno, εἰς τὸ μέσον πάντων λέγω govorim vpričo vseh, ἐς μέσον ἀμφοτέροις δικάζω sodim nepristranski, συμβαίνω ἐς τὸ μέσον dogovorim se, zedinim se; ε.) ἐν μέσῳ v sredi, na razpolago, vmes med čim, ἐν μέσῳ εἰμί, κεῖμαι sem, ležim v sredi (pred očmi vseh gledalcev kot bojna nagrada), ἐν μέσῳ εἰμί (τοῦ συμμῖξαι) oviram, ἐν τῷ μέσῳ παρέχω ἐμαυτόν vsakemu dovoljujem pristop; ζ.) κατὰ μέσον = ἐν μέσῳ. III. adv. μέσως, μέσον sredi, posredi, srednje, μέσως ἔχω držim se prave mere.

μετ-αίχμιον, τό ion. (αἰχμή) kar leži v sredi med sulicami, prostor, razdalja med dvema vojskama; preporna mejna dežela, γῆ med nasprotnikoma ležeča zemlja.

μεταξύ adv. (μετά) v sredi, med, vmes, 1. o prostoru: μεταξὺ ὑπολαμβάνω v sredi govora, med govorom prekinem, μεταξὺ λόγον καταλύω pretrgam govor v sredi. 2. o času: med tem, ta čas, pozneje NT, οὐ πολλοῦ χρόνου μεταξὺ γενομένον po preteku malo časa, ἐν τῷ μεταξὺ χρόνῳ v času med tem. 3. praep. z gen. med (o času) ὁ μεταξὺ τῆς δίκης τε καὶ τοῦ θανάτου χρόνος; μεταξὺ τῶν λόγων da prekinem svoj govor v sredi. 4. s spolnikom: ὁ, ἡ, τὸ μέταξύ ki leži (se nahaja) v sredi (o prostoru in času) τὸ μεταξύ vmesni prostor, vmesni čas, ἐν τούτῳ τῷ μεταξύ na tej morski ožini, τὰ μεταξὺ τούτων dotlej, ta čas. 5. s part: med, v sredi med, δειπνῶν, ὀρύσσων, λέγων, πορευόμενος med obedom, kopanjem, govorom, potovanjem, ali: med tem, ko sem obedoval, kopal itd.

μετα-πύργιον, τό prostor med dvema stolpoma.

μέτρον, τό [Et. iz med-tro-m, gl. μέδο-μαι] 1. a) mera, merilo, merska posoda, merska palica; pl. mere in uteži Her. 6, 127; b) pravična mera, ἐκ μέτρου na mero NT; c) pren. merilo, vodilo, pravec. 2. vse, kar se meri, pot, prostor, obseg, kraj, ὅρμου = v pravo pristanišče; dolgost κελεύθου, cvet ἥβης, πίστεως popolna vera NT. 3. mera v stihih, metrum, ἐν μέτρῳ v vezani besedi, v stihih, ἄνευ μέτρου v nevezani besedi, v prozi.

μυχός, ὁ [Et. idevr. smugh, smeuq, slov. smukniti, smuči, smikati se] notranjost, notranji del, notranji prostor, sredina, ozadje, kot, kotiček, kotlina, globel, skrivališče, zakotje. – adv. μυχόνδε ep. noter v, v kot, v sredino.

νᾱός¹, ὁ, at. νεώς, ion. ep. νηός (gl. ναίω) hram (božji), svetišče, tempelj; pos. notranji prostor svetišča NT.

οἰκό-πεδον, τό prostor, kjer stoji hiša, hiša; pl. razvaline podrte hiše (Tuk. 4, 90).

ὀλίγος 3 [Et. sor. λοιγός] comp. ὀλ(ε)ίζων, sup. ὀλίγιστος 1. adi. malo (njih); malo število, neznaten, majhen, kratek (o času), nizek, plitev (o reki), slab, tih (glas) Včasih ga je treba prevesti s premalo: ἐόντων αὐτῶν ὀλίγων ἀλέξασθαι τὸν Mήδων στρατόν premalo jih je bilo, da bi mogli odbiti, δέκα νῆες ὀλίγαι ἀμύνειν premalo jih je, da bi pomagale. 2. subst. οἱ ὀλίγοι manjšina, oligarhi; boljari, plemenitniki (ki so na čelu oligarhiške države); ὀλίγον nekaj malega, ὀλίγα malo imetja, κατ' ὀλίγους v malih oddelkih. 3. adverbialne zveze: a) ὀλίγον (τι), ὀλίγῳ malo, nekoliko, za malo, ὀλίγῳ πρότερον (ὕστερον) le malo prej (pozneje); b) ὀλίγου za malo, skoraj, malodane, tudi ὀλίγου δεῖν skoraj, malodane, ὀλίγου εἰς χιλίους skoraj do tisoč; c) ὀλίγα redkoma; d) δι' ὀλίγου ne daleč, v majhni razdalji, blizu, v kratkem, kmalu potem, δι' ὀλίγων na kratko, v malo besedah NT; e) εἰς ὀλίγον na majhen prostor, ἐς ὀλίγον ἀφίκετο τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, pa bi bila vojska premagana; f) ἐν ὀλίγῳ v kratkem (času), skoraj NT, na majhnem prostoru; ἐν ὀλίγοις μέγας ποταμός reka velika kakor malokatera druga; g) ἐξ ὀλίγου hitro, nenadoma; h) ἐπ' ὀλίγα (πιστός) v malem (zvest) NT; i) παρ' ὀλίγον skoraj, komaj; παρ' ὀλίγον ποιοῦμαι malo cenim; j) κατ' ὀλίγον po malem, polagoma. 4. adv. ὀλίγως komaj, malo poprej NT.

ὅπλον, τό [Et. iz sop-lo-m, sor. ἕπω], nav. v pl, oprava, priprava 1. orodje (pos. kovaško). 2. ladijna oprava, oprema, vrvje na ladji; sploh: vrv. 3. a) bojna oprava, orožje; pos. težko orožje (oklep in ščit); τίθεμαι ὅπλα: α.) položim orožje; β.) utaborim se, ustavim se; γ.) postavim se (stopim) v bojni red; b) pren. oboroženi vojaki, oboroženci; pos. težkooboroženci, hopliti, ἐξέτασιν ποιοῦμαι ὅπλων pregledujem hoplite; c) orožni prostor, tabor, straža, πρὸ τῶν ὅπλων pred taborom, ἀπὸ τῶν ὅπλων daleč od tabora.

ὀρχήστρα, ἡ (ὀρχέομαι) plesišče, pos. v gledališču: polukrožen prostor pred odrom; orkester.

οὐρανός, ὁ [Et. iz ὀ-ϝορανος, sor. staroindijski bog Várunas, vsevladar] 1. nebo, nebesni svod, oblok. 2. zračni prostor nad zemljo, atmosfera. 3. nebo kot sedež bogov. 4. vsemir, vesoljni svet NT.

Παλλάς, άδος, ἡ [Et. ni od πάλλω ! gl. παλλακή] Atenin pridevek; τὸ Παλλάδιον 1. Paladin kip (v Troji). 2. prostor v Atenah, kjer je stalo Atenino svetišče.

περιέλασις, εως, ἡ ion. 1. jahanje (vožnja) okoli mesta. 2. prostor (pot), kjer se vozi, jaše.

περι-έχω [gl. ἔχω, aor. med. ep. περισχόμην, imp. περίσχεο] vzpor. obl. περι-ίσχω I. act. 1. a) obsegam, oklepam, obdajam, objemam; obkrožujem, oblegam; θάμβος groza me obhaja; b) imam kaj zajeto (obkoljeno), držim, stiskam; τὸ περιέχον obdajajoči zrak, ozračje, zračni prostor; c) impers. NT περιέχει ἐν τῇ γραφῇ pismo vsebuje (se glasi), pisano je. 2. nadkriljujem, presegam, sem močnejši. II. med. 1. a) oklepam se, držim se koga, visim na kom, vdan sem komu, ljubim koga; b) imajo me zaprtega od vseh strani, držim se česa, ne odneham od, poganjam se za, iskreno prosim περιείχετο αὐτοῦ, μή. 2. zavzamem se za koga, branim, varujem koga.

προ-αύλιον, τό (αὐλή) prostor pred hišo, preddverje, preddvor NT.

πρό-θυρον, τό (θύρα) nav. pl. 1. sprednja vrata, ki držijo s ceste na dvorišče, dvoriščna vrata. 2. prostor pred hišnimi vrati, vhod (v hišo), preddverje, dvorišče. 3. sprednja dvorana (Il. 15, 124).

πρόσ-θε(ν) [Et. sor. πρόσ(σ)ω iz προτ-jω] 1. adv. a) o prostoru: spredaj, naprej, εἰς τὸ πρόσθεν bolj naprej, dalje, τὰ πρόσθεν bojno ospredje, sprednja vrsta, četa, čelo, εἰς τὰ πρόσθεν na sprednji konec, εἰς τὰ πρόσθεν ἄγω imam rajši, bolj cenim, dajem prednost; b) o času: (po)prej, nekoč; rajši (s sled. ἢ πρίν), τὸ πρόσθεν poprej, ὁ πρόσθεν prejšnji, οἱ πρόσθεν predniki. 2. praep. z gen. pred, τὸ πρόσθεν τῶν ὅπλων prostor pred taborom.