-
ἀπ-εκλανθάνομαι med. ep. [imper. aor. redupl. ἀπεκλελάθεσθε] popolnoma pozabim, θάμβευς neham se čuditi.
-
ἀπο-καταλλάσσω zopet (popolnoma) spravim ali pomirim NT.
-
ἀπο-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) -ρρῑ́πτω 1. act. a) proč mečem, doli vržem, otresem se česa, εἴς τινα λόγους zmerjam ga, μῆνιν jeza me mine; b) zavržem, iz-, preženem, zaničujem, ἐς τὸ μηδέν popolnoma preziram. 2. med. NT skočim, vržem se v morje.
-
ἀπο-χωλεύω, -όω popolnoma ohromim (-iti), napravim popolnoma hromega; pass. popolnoma ohromim (-éti).
-
ἄρδην adv. (αἴρω) 1. kvišku, visoko. 2. temeljito, popolnoma; πάντες ἄρδην vsi skupaj.
-
αὐτό-πρεμνος 2 (πρέμνον) poet. s korenino vred, povsem, popolnoma.
-
ἄχρι(ς) 1. adv. dotikajoč se, zadevaje, do konca, popolnoma. 2. praep. z gen. do, tja do. 3. veznik dotlej da, dokler (ἄχρι οὗ), z ind. in cj. z ἄν.
-
δείκνῡμι, δεικνύω [Et. kor. deik', kazati; lat. dīco iz deico, index, kazavec; iudex iz ious-dic-s, nem. zeigen, got. -teihan, gršk. δίκη. – Obl. fut. δείξω, aor. ἔδειξα, pf. δέδειχα, pass. pf. δέδειγμαι, aor. ἐδείχθην, fut. δειχθήσομαι, adi. verb. δεικτέον; med. δείξομαι, ἐδειξάμην; ion. δέξω, ἔδεξα, δέδεγμαι, ἐδέχθην]. 1. kažem τινί τι, εἴς τινα na koga, spravljam na dan, ustvarjam, napravljam koga za kaj τινά τι; Ἄρη dam povod za vojsko. 2. dokazujem, razlagam, poučujem, naznanjam, povem τὸν κτανόντα, s ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔδειξαν τῇ ἀνδρείᾳ περιγενόμενοι dokazali so, da so močnejši, δέδεικται dokazano je, popolnoma jasno je. 3. med. kažem (Il. 23, 701).
-
δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.
-
δηλ-αυγῶς (αὐγή) adv. popolnoma bistro, jasno βλέπειν.
-
δια-δατέομαι med. ep. (v tmezi) popolnoma razdelim, sekam narazen, razsekam, uničim.
-
δια-δηλέομαι d. m. ep. raztrgam, popolnoma razrušim.
-
διά-δηλος 2 popolnoma jasen, očividen; s pt. εὐτακτῶν jasno je (bilo), da …
-
δια-δηλόω kažem očitno na kaj, popolnoma odkrijem (razjasnim).
-
δι-αϊστόω poet. popolnoma uničim, ubijem, umorim.
-
δια-καθαίρω popolnoma očistim, očedim.
-
δια-καλύπτω popolnoma od-, razkrijem.
-
διά-κορος, ὁ (κορέννυμι) popolnoma sit, nasičen, presit.
-
δια-κοσμέω 1. act. razvrstim, popolnoma uredim, razdelim, postavim v bojni red; krasim s slikami γραφαῖς. 2. med. uredim si kaj, spravim v red (sebi).
-
δια-λωβάομαι med. popolnoma pohabim, okrnim koga, prav grdo ravnam s kom.