Franja

ἐκβοήθεια, ἡ 1. odhod na pomoč. 2. izpad (oblegancev).

ἐκ-βοηθέω pri-, odhajam na pomoč, napadem, planem (iz oblegane trdnjave).

ἐλπίς, ίδος, ἡ pričakovanje, nada, upanje, slutnja, skrb; bojazen, strah, ἔχω ἐλπίδα upam, ἐλπίς ἐστι σωτηρίας (na rešitev, sicer sledi inf. fut. ali aor. ali ὡς); NT εἴς τινα; εἰς ἐλπίδα ἔρχομαι, ἐλπίδα ἔχω ἔν τινι imam upanje (upam) na kaj, ἐλπίδας λέγω tolažim z nadami; αἱ ὑμέτεραι ἐλπίδες upanje na vašo pomoč, ἡ ἐλπὶς τοῦ ναυτικοῦ upanje na mornarico, ἐκτὸς ἐλπίδος, παρ' ἐλπίδα, ἀπ' ἐλπίδων proti pričakovanju.

ἐπ-άγω [aor. act. NT ἐπῆξα] I. act. 1. o osebah: a) privedem, dovedem, pripeljem, vodim, gonim nad, peljem koga v boj (proti sovražniku) ἐπί τινα, napadem τινί; b) navadim na kaj τινί, pripravim k čemu, ščuvam, zapeljujem τινὰ ἐπί τι. 2. o stvareh: povzročujem, napravljam, donašam ἄταν; NT αἷμα ἐπί τινα spravljam na koga, ἀπώλειαν pripravljam, κατακλυσμόν τινι pošiljam nad koga; izpodbadam κέντρον τινί; dam na glasovanje ψῆφόν τινι; pass. οὔπω ψῆφος ἐπῆκτο περὶ φυγῆς ni se še glasovalo o njegovem pregnanstvu (= ni še bil obsojen); αἰτίαν obdolžujem; δίκην τινί zapletam v pravdo, predlagam kazen; ἡμέρας dodajam, διάνοιάν τινι obračam svojo pozornost na kaj. II. med. 1. pripeljem k sebi, uvažam ἐπιτήδεια; pridobivam sebi, kličem na pomoč πλῆθος; dosegam, izposlujem τινὰ συγχωρῆσαι; delam na kaj τὴν δούλωσιν. 2. navajam, omenjam (v govoru) ποιητάς. 3. nakopljem si kaj, δεσπότην τὸν νόμον postavljam si za gospodarja; Ἅιδα μόνον φεῦξιν οὐκ ἐπάξεται ne bo našel sredstva, da ubeži smrti = ne bo utekel smrti.

ἐπ-αμῡ́νω pritečem, priskočim na pomoč, pomagam τινί.

ἐπ-αρήγω (tudi v tmezi) pomagam, priskočim na pomoč τινί.

ἐπάρκεια, ἡ ἐπάρκεσις, εως, ἡ (ἐπαρκής) pomoč, podpora, sredstva.

ἐπ-εκβοηθέω hitim, priskočim na pomoč, pritečem, hitim nasproti.

ἐπι-βοάω [gl. βοάω, fut. med. ion. ἐπιβώσομαι] 1. act. a) pokličem, vpijem na koga τινί, NT kričim z inf.:; b) razkričim; pass. pridem v slab glas. 2. med. a) prizovem, pokličem na pomoč; b) zaženem bojni krik, zakričim.

ἐπιβοήθεια, ἡ pomoč, pomaganje.

ἐπι-βοηθέω, ion. -βωθέω prihajam na pomoč, pomagam τινί, ἐπί τινα.

ἐπι-καλέω 1. act. in pass. a) pri-, (po)kličem θεόν, τινί proti komu, zovem, vabim; b) nazivljem, imenujem, dajem komu priimek; pass. imenujem se, zovem se; c) očitam komu kaj, dolžim koga česa τί τινι; z inf. τὰ ἐπικαλεύμενα χρήματα zakladi, radi katerih se kdo obdolžuje, τὰ ἐπικαλούμενα obdolžitve, očitki. 2. med. a) kličem k sebi, kličem na pomoč, σύμμαχον za zaveznika; b) kličem, izzivam (na boj), pozivam pred sebe (o eforih); c) pritožujem se, apelujem na, sklicujem se, pozivam se na koga τὸν δῆμον ἀπὸ τῶν δικαστῶν.

ἐπίκλητος 2 (ἐπι-καλέω) poklican (na pomoč), pozvan, povabljen (k posvetovanju), οἱ ἐπίκλητοι zbrani svetovalci, pozvani pomočniki.

ἐπικούρημα, ατος, τό pomoč, obrana, pomožno sredstvo, τινί τινος za koga proti čemu.

ἐπικουρία, ἡ, ion. -ίη pomoč, podpora; pl. pomožne čete.

ἐπί-κουρος, ὁ [Et. na pomoč hiteč, kor. qer-s- "teči, leteti"; -κουρος iz κορσος, lat. curro iz curso, cursus, nem. Roß (stvn. hros)] 1. pomočnik (-ica), rešitelj, zaveznik, θανάτων maščevalec, osvetnik; pl. pomožne čete, zavezniške čete, ἐπίκουρον καλέω na pomoč pozovem. 2. adi. pomožen, braneč, νῆες pomožne ladje.

ἐπι-λαμβάνω (gl. λαμβάνω) 1. act. in pass. a) zraven privzamem, vzamem še razen tega; pos. obsegam, oklepam, segam do ὁπόσους ἐπελάμβανε τὸ κέρας; b) primem; pren. (o bolezni, nesreči itd.) napadem, zgrabim, iznenadim χειμὼν τὴν φυλακήν, νὺξ ἔργον ustavi, prekine, ἔριν; c) zadržujem, oviram, τινά τινος koga pri čem; d) zadenem na kaj, doživim ἔτη. 2. med. a) držim se česa, zgrabim, primem, vzamem τινός in τινά NT, λόγον ujamem v besedi NT, segam po čem ζωῆς NT, προφάσιος izgovarjam se; b) sovražno: napadem τινός; tudi pren. napadem z besedami, grajam, oštevam τινός; c) ugovarjam, izpodbijam τινός; d) λογισμῷ razumem, umevam; e) poganjam se za koga, prihajam mu na pomoč ἀγγέλων NT; f) zadenem na kaj, dobim, dosežem ἐρημίας, προστάτεω.

ἐπί-ρροθος 2 ep. poet. 1. ki hiti na pomoč; subst. pomočnik, pomočnica. 2. zmerjajoč, sramoteč; κακά hude psovke.

ἐπι-τρέχω [gl. τρέχω, fut. ἐπιδραμοῦμαι, aor. ἐπέδραμον, pf. ἐπιδεδράμηκα, ep. aor. act. pt. ἐπιθρέξας, pf. ἐπιδέδρομα] 1. pritečem komu (na pomoč), priletim, napadem τινί, naskakujem, plenim, obhajam, stikam povsodi po čem ἐπὶ τὰ ἔξω, χώρην, κώμας. 2. a) tečem za kom, drdram ἅρματα ἵπποις; b) stremim za čim, ἐπιδραμών hitro, hlastno, željno. 3. dotaknem se česa, zadevam ob kaj, oprasnem, oplazim ἔγχος. 4. tečem črez kaj, razlivam se, razprostiram se, širim se ἔρεβος, αἴγλη, ἀχλύς.

ἐπιχορηγία, ἡ dajanje, podpora, pomoč NT.