Franja

ἡττάομαι, ἡσσάομαι, ion. ἑσσόομαι pass. (ἧττον) [fut. ἡττήσομαι, ἡττηθήσομαι, aor. ἡττήθην, pf. ἥττημαι, ion. aor. ἑσσώθην, pf. ἕσσωμαι] sem slabejši, zaostajam za kom, prekosi me kdo, podležem, sem premagan, τινός, ὑπό, πρός τινος, τινί NT od koga, πολέμῳ, μάχῃ v boju, ἐν τοῖς δικαστηρίοις izgubim pravdo, τὴν γνώμην izgubim pogum, τῷ θυμῷ, τῇ γνώμῃ sem pobit (v srcu); s pt. εὐεργετῶν, εὖ ποιοῦντές τινος zaostajam za kom v izkazovanju dobrot; vdam se τοῦ δικαίου, κοὔτοι γυναικὸς οὐδαμῶς ἡσσητέα ženski se ne smemo vdati, ne smemo pustiti, da bi gospodovala nad nami ženska, ὑπέρ τινά τι sem na izgubi, sem v čem manjši od drugega NT.

θαρσαλέος, at. θαρραλέος 3 (θάρσος) 1. a) drzen, pogumen, srčen, neustrašen, poln zaupanja, stanoviten, vztrajen; θαρσαλεώτερον ἔσται (podjetje) bo bolj drzno; τὸ θαρσαλέως ἔχειν pogum, hrabra razpoloženost, θαρσαλέως ἔχω πρὸς θάνατον pogumno grem smrti nasproti (= zrem pogumno smrti v oči); b) predrzen, smel, brezobziren. 2. osrčujoč, bodreč, brez nevarnosti, varen; θαρσαλέον ἐστὶ ποιεῖν mogoče je storiti brez nevarnosti; subst. τὸ θαρραλέον a) drznost, smelost; b) varnost, ἐν τῷ θαρσαλέῳ εἰμί sem v varnosti.

θαρσέω, θαρρέω (θάρσος) 1. a) sem hraber, pogumen, srčen, trdno upam; ne plašim se, ne bojim se; aor. ohrabril, osrčil sem se; θαρσήσας brez strahu; θαρσέω πάντα ne bojim se ničesar; θάρρει zanašaj se, ne boj se, bodi brez skrbi; b) sem predrzen, smel. 2. θαρρέω τὰς μάχας imam pogum za kaj, grem pogumno v boj, τινά ne bojim se koga, zaupam komu. 3. zanašam se na koga (kaj), opiram se na kaj τινί. 4. περί τινος: οὐ θαρςῶ περὶ Αἴαντος v skrbeh sem, bojim se za. 5. z inf. ali ὅτι uverjen sem, da, trdno zaupam, drznem se; pt. θαρρῶν pogumen, drzen.

θάρσος, ους, τό, at. -θάρρος [Et. kor. dhers, slov. drzen] 1. a) pogum, srčnost, neustrašenost, zaupanje, srce; θάρρος ἔχω ne bojim se, zaupam; θάρρος λαμβάνω ohrabrim se, osrčim se, ojunačim se (= θάρρος λαμβάνει τινά, ἐγγίγνεταί τινι, ἐμπίπτει), θάρρος ἐμποιέω, παρέχω delam komu srce, vdahnem mu pogum; b) (pre)drznost, smelost. 2. izpodbuda, bodrilo.

θῡμός, ὁ [Et. idev. dhū-mó-s; lat. fu-mus, slov. dim (strslov. dymъ), gl. θύω] 1. srce kot življenska sila: duša, življenje, življenska moč τὸν μὲν λίπε θυμός, θυμὸν ἀποπνείω izdahnem dušo, umrjem, ἐξαίνυμαι, ἐξαιρέομαι θυμόν ugrabim življenje, ὤλεσα θυμόν izgubil sem življenje, θυμὸς ἀγέρθη zavest se je vrnila, θυμὸν ἀγείρω pridem zopet k sebi, opomorem si. 2. srce kot duhovna sila: duša, duh a) volja, želja, nagnjenje, poželenje, nagon, sklep, namen, naklep, θυμὸς ἀνώγει, ἐθέλει, ἐποτρύνει, κελεύει, κλαῦσαι ὅσον μοι θυμός ἡδονὴν φέρει kolikor moje srce želi, εἴκω θυμῷ ugajam, ustrezam željam, θυμῷ βούλομαι iz srca želim, θυμὸς γίγνεταί μοι ali ἐστί μοι mika me, volja me je, κατὰ θυμόν po želji, ἕτερός με θυμὸς ἔρυκεν druga misel me je zadrževala; b) čut, čuvstvo: α.) srce ἄλγος θυμὸν ἱκάνει, ὀρίνω θυμόν ganem srce, (o)mečim, ἐκ θυμοῦ φιλέω iz (celega) srca ljubim, ἀπὸ θυμοῦ εἰμι odtujim se srcu; β.) srčnost, hrabrost, θυμὸν λαμβάνω ohrabrim se, θυμὸν ἀπόλλυμι izgubim pogum, ῥώμῃ καὶ θυμῷ z močjo in pogumom, πᾶσι θυμὸς κάππεσεν vsem je upadel pogum; γ.) strast, jeza, razburjenost, nejevolja δάμασον, ἐπανάγω θυμόν τινι razburjam komu srce (žolč); c) mišljenje, pamet, razum, misel, ἕνα, ἶσον θυμὸν ἔχω sem enakomisleč ali istega mišljenja, θυμῷ, ἐς θυμὸν βάλλω (βάλλομαί) τι vzamem si k srcu, mislim na kaj, preudarjam, εἰς θυμὸν φέρω spomnim se.

κατ-αθῡμέω sem čisto malosrčen; aor. popolnoma mi je upadel pogum.

κατα-πῑ́πτω [gl. πίπτω, aor. ep. κάππεσον] 1. doli padam, zgrudim se, ἀπό τινος s česa; ἔν τινι, ἐπὶ γαίῃ na zemljo, ἁλί skočim v morje. 2. vderem se, zrušim se, zabredem, εἰς ἀπιστίαν postanem neverjeten, θυμὸς παραὶ ποσὶ πᾶσιν vsem je upadel pogum.

κατα-πλήσσω, at. -πλήττω [fut. καταπλήξω, aor. pass. κατεπλάγην, ep. κατεπλήγην, pf. pass. καταπέπληγμαι] 1. act. pobijem, pretresem, prestrašim, oplašim, jemljem pogum. 2. pass. (pre)strašim se, (o)strmim, bojim se česa, trepečem τινά, τί.

λῆμα, ατος, τό [Et. iz ϝλη-μα, slov. velim, veleti] ion. poet. 1. trdna volja, odloka, odločnost, pogum, srčnost, λῆμα καὶ ἀνδρείη možato srce, srčnost. 2. (pre)drznost, zloba, μητρῷον λῆμα materina zloba, jeza, ponos, prevzetnost, ὦ λῆμ' ἀναιδές drzni nesramnež.

μένος, ους, τό [Et. strperz. maniš: Ha-xāmaniš = Ἀχαιμένης, kor. men, gl. μαίνομαι] ep. poet. 1. a) želja, volja, hrepenenje, prizadevanje, teženje, nagon, naklep, nakana; b) strast, jeza, srd; pogum, junaštvo. 2. a) (življenjska) moč, krepkost, sila, oblast; b) trpež, obstanek; c) pogosto opisuje osebo: μένος Ἀλκίνοοιο silni Alkinoj.

παρρησία, ἡ (πᾶν, ῥῆσις) 1. svoboda govora, odkritosrčnost, iskrenost, prostodušnost, μετὰ παρρησίας odkrito, odkritosrčno, παρρησίᾳ, ἐν παρρησίᾳ javno, očitno NT. 2. NT pogum, zaupanje.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

προθῡμία, ἡ, ion. -ίη 1. nagnjenost, pripravljenost, prizadevanje, vnema, želja, προθυμίαν ἔχω sem pripravljen, težim, želim, ἐκ προθυμίας τινός na željo koga. 2. naklonjenost, ljubav, vdanost, uslužnost. 3. dobra volja, veselo srce, pogum, srčnost, ὑπὸ προθυμίας pazljivo, τίς ποθ' ἡ προθυμία zakaj si se odločil?

προ-κάμνω poet. 1. vnaprej se trudim, poprej trpim, zbolim, ταῖς γνώμαις prej izgubim pogum. 2. trudim se za koga τινός.

ῥώμη, ἡ (ῥώννυμι) 1. telesna moč, jakost, sila. 2. politična ali vojna moč, vojska. 3. duševna moč, srčnost, hrabrost, pogum, odločnost.

σθένος, ους, τό ep. poet. [Et. iz zgwhenos] 1. jakost, moč, krepkost, σθένος Ἰδομενῆος jaki, močni Idomenej. 2. moč, mogočnost, oblast, vojna moč, vojstvo, παντὶ σθένει s celo vojsko; pogum, junaštvo.

συγ-χέω, συγ-χύνω [fut. συγχέω, aor. συνέχεα, pf. συγκέχυκα, ep. impf. σύγχεον, aor. σύγχεα, συνέχευα, 3 sg. med. σύγχυτο] I. act. 1. skup zlivam, sipljem. 2. pren. a) spajam, družim; b) zmešam, skuštram, zamotam, spravim v nered; ἄνω κάτω πάντα vse preobrnem, ἡνία σύγχυτο so se zamotali, αἱ γνῶμαι συνεχέοντο mnenja so si nasprotovala; c) vznemirjam, (z)begam, (na)hujskam, sramotim NT; jemljem pogum ἄνδρα, potarem, motim θυμόν, συγχυθείς potrt, prestrašen, zmeden; d) uničim, zdrobim ὁ χρόνος πάντα, zasipljem ὁδόν, razkopljem τάφους, razrušim δόμους; e) razveljavim, prelomim, kršim ὅρκια, ὅρκους, σπονδάς, vzamem veljavo, pokazim, izjalovim τὴν χάριν, κάματον. II. med.-pass. 1. zamotam se, mešam se, uprem se. 2. zmešam se, groza me obide, prestrašim se NT.

τόλμα, ἡ (τλήναι) pogum, neustrašenost, smelost, (pre)drznost, predrzen čin, zločin, hudodelstvo.

ὑπο-φέρω [gl. φέρω, ion. aor. ὑπήνεικα] 1. (od)nesem izpod česa, odpeljem, odvedem, rešim (iz nevarnosti) τινά; pren. premaknem, zmešam ἑορτάς, zapletem, zapeljujem. 2. vozim, peljem navzdol; πληγήν udarim od zgoraj; pass. a) plovem, vozim se po reki navzdol τῷ ποταμῷ, drevim doli črez drn in strn; b) dam se zapeljati πρός τι; skrit sem pod čim, izgubim pogum, propadem. 3. držim kaj nasproti; a) ponujam σπονδάς; b) izgovarjam se s čim μῆνας; c) vzbujam ἐλπίδα. 4. nosim za kom ὅπλα. 5. pren. prenašam, trpim τί NT.

ὑφ-ίημι (pogosto v tmezi) ion. ὑπ-ίημι [pt. aor. ὑφέντες] I. act. trans. in pass. a) podložim, podstavim, spodaj pritrdim, τινί τι kaj pod kaj; b) doli pošiljam (spuščam, mečem) τινί τι, ὑπό τινι pod kaj, τινί s čim, ἔς τι na kaj; λόχον napravljam zasedo, ἱστία spenjam, zvijam; c) skrivaj pošiljam, nagovarjam, podpihujem, naročujem, narejam, τινά τι koga za kaj; d) prepuščam, izročam ἀλγηδόσι; e) popuščam, dovoljujem, odnehavam, ponižujem. II. act. intr. in med. 1. a) dopuščam, priznavam, pri-, popuščam, τινί komu, τινός v čem, τὸ ὕδωρ ὑπίεται τοῦ ψυχροῦ voda izgublja mrzloto; b) zaostajam, zanemarjam se, ὑφειμένη πλέω plovem s spetimi (zvitimi) jadri = plovem ponižno. 2. doli se spuščam, usedam se, umikam se, vdajam se, podvržem se τινί, pogum mi upade. 3. dopuščam, dovoljujem, priznavam οὐδενί. 4. pripravljen sem na kaj. 5. priplazim se τινὶ ὡς ἔχιδνα; stiskam se h komu, ovijam se koga.