σιδήριον, τό železno orodje ali orožje.
σίδηρος, ὁ, dor. σίδᾱρος 1. železo, jeklo. 2. meton. a) kar je iz železa narejeno, železnina, železno orodje, orožje, meč; b) prodajalnica železa, železarija.
σκευή, ἡ σκεῦος, ους, τό 1. obleka, oblačilo, noša, okras, lišp, preobleka. 2. oprava, oprema, orožje, konjska oprava, odeja v vojski. 3. a) posoda, orodje, pohištvo, prtljaga, pratež NT; b) ladjina oprema, vrvi na ladji NT.
τεῦχος, ους, τό (τεύχω) orodje, priprava; pos. 1. pl. orožje. 2. (bojna) oprava. 3. posoda (vrč, sod), žara, πάγχρυσον darilna skledica. 4. vesla, ladjina oprava.
τροχός, ὁ (τρέχω) 1. kolo (pri vozu), okrogla plošča, krog. 2. lončarski krog ali kolovrat. 3. okroglo satovje. 4. mučilno kolo, orodje.
φόνος1, ὁ 1. umor, moritev, uboj, pobijanje, klanje, prelivanje krvi, poboj, smrt, smrtna kazen, δημόλευστος smrt s kamenanjem. 2. a) morilno orodje, kopje; b) vzrok umora Od. 21, 24; c) (po umoru) prelita kri; d) kraj umora.
χαλκός, ὁ [ep. gen. χαλκόφιν] 1. kovina, baker, bron, med. 2. bronasto orožje ali orodje, posoda, bakreni denar NT.
χρῡσός, ὁ [Et. izpos. iz semit.; hebr. chārūts] zlato, zlatnina, zlata posoda, zlato orodje, zlat nakit, zlat denar, zlat(nik), λευκός s srebrom pomešano zlato.