Franja

νέω² [Et. kor. snē (iz senēi) tkati, lat. neo, ere, tkati, nēmen = gršk. νῆμα; slov. nit, niti, nem. nähen (stvn. nāan), Naht, Nadel. – Obl. fut. νήσω, aor. ἔνησα] predem, določim; aor. med. νήσαντο = act.

ὅπως, ep. tudi ὅππως, ion. ὅκως (korel. k πῶς) I. adv. 1. relat. in v zav. vpraš. kako, kakor, na kakšen način, (tako) kakor, ὅπως ἄν (κέ) kakorkoli, kakor pač, οὐ γὰρ οἶδα, παιδείας ὅπως ἔχει ne vem, kako je z njegovo izobrazbo, ὅπως ἔχω kakor sem pač, ne da bi se pripravil, takoj; posebno pomni zvezo: οὐκ ἔσθ' ὅπως nikakor ne, po nobeni ceni, nikoli, οὐκ ἔσθ' ὅπως οὐ vsekakor, na vsak način, gotovo, οὐκ ἔσθ' ὅπως ποτέ ni mogoče, da bi kedaj, οὐκ ἂν γένοιτο τοῦθ' ὅπως ἐγὼ οὐ φανῶ τοὐμὸν γένος vsekakor bom svoj rod odkril; οὐ γὰρ γένοιτ' ἂν ταῦθ', ὅπως οὐχ ὧδ' ἔχειν kajti ne more se zgoditi, da bi to ne bilo tako, kajti to se ne da izpremeniti (= kar je storjeno, nestorjeno več ne bo, Valjavec), οὐχ ὅπως … ἀλλ' οὐδέ ne samo ne … ampak niti; οὐχ ὅπως kam li, οὐχ ὅπως … ἀλλὰ (καί) ne samo ne … ampak celo. 2. pri sup. = kar, čim ἄριστος. II. veznik 1. v časovnih stavkih (= ὅτε) ko, kadar, bržko (= ὅπως τάχιστα), kadarkoli. 2. finalno (s cj., opt. ali ind. fut.) da (bi), zanikano: ὅπως μή da ne (bi), da le ne bi, μὴ ὅπως (ne boj se, da =) kaj šele, niti; z ind. fut. se veže zlasti za glagoli stremljenja (verba studii) τῶν Κορινθίων πρασσόντων, ὅπως τιμωρήσονται αὐτούς; pogosto stoji ὅπως nezavisno, da izraža krepek poziv ali svarilo: ὅπως οὖν ἔσεσθε ἄνδρες ἄξιοι τῆς ἐλευθερίας da ste mi (bodite) torej možje, vredni svobode; ὅπως μὴ ὁ σοφιστὴς ἐξαπατήσῃ da nas le ne bi prevaral. 3. za glagoli sentiendi, dicendi itd. = ὅτι da.

ὁστισ-οῦν 3 neki, nekdo, kdorkoli, vsak, ki, μηδ' (οὐδ') ὁτιοῦν niti najmanj.

ὅτι, ep. tudi ὅττι (neutr. od ὅστις) veznik z ind. in opt. (ἄν) 1. za glagoli dicendi, sentiendi, affectuum itd. vpeljava povedne stavke: da, zato da οἶδ' ὅτι νοσεῖτε πάντες, ἀγγεῖλαι, ὅτι πιὼν ἀποθάνοι. 2. ὅτι recitativum (pred direktnim govorom = slov. dvopičju) καὶ ἐγὼ εἶπον, ὅτι ἡ αὐτή μοι ἀρχή ἐστιν; včasih celo pred inf. (εἶπον, ὅτι κατὰ δύναμιν ἀποτρέψειν), acc. z inf. (εἰδώς, ὅτι ἔνδειαν ἔσεσθαι) in part. (αἰσθάνομαι, ὅτι οὐ δυναμένου ἀντιλέγειν). 3. vzročno: zato ker, zaradi tega, ker a) eliptično: α.) (εὖ) οἶδ' ὅτι prepričan sem, ἴσθ' ὅτι bodi uverjen, δῆλον ὅτι (= δηλονότι) očitno, gotovo, seveda; β.) τί ὅτι (= τί ἐστιν, ὅτι) zakaj NT; b) α.) ὅτι μή(za nikalnim stavkom); razen, izvzemši, οὐ γὰρ ἦν κρήνη, ὅτι μὴ μία razen enega, ὅτι γὰρ μὴ Ἀθῆναι, ἦν οὐδὲν ἄλλο πόλισμα λόγιμον razen Aten; tudi z glagolom διέφυγε μὲν οὐδείς, ὅτι μὴ διέλαθέ τις ἐν νεκροῖς razen da; β.) μὴ ὅτι … ἀλλά ne samo … ampak (tudi) gl. μή; γ.) οὐχ ὅτι akoravno, dasi, οὐχ ὅτι παίζει dasi se šali, οὐ μόνον ὅτι ne samo da, οὐχ ὅτι … ἀλλὰ καί ne le … ampak tudi; οὐκ ἔστιν ὅτι οὐ vselej, vedno; δ.) οὐδέ … μὴ ὅτι niti … kaj še le, kamoli; c) pri sup. ὅτι πλεῖστοι, ὅτι τάχιστα čim, kar.

οὐ, οὐκ, οὐχ, na koncu stavka οὔ = ne NT; ojačeno οὐχί, ion. οὐκί, οὔ-περ ne 1. zanikuje pojme: οὔ φημι, οὐ λέγω rečem, da ne, tajim, οὐκ ἐῶ ne pustim, zabranjujem, prepovedujem, οὐ βούλομαι, οὐκ ἐθέλω nočem, branim se, οὐκ ὠφέλιμος škodljiv, οὐκ ἐν καιρῷ ob neugodnem času (litotes), οὐ νομίζω mislim, da ne; pri subst. διὰ τῆς Λευκάδος τὴν οὐ περιτείχισιν ker ni hotel obkoliti, ἡ τῶν γεφυρῶν οὐ διάλυσις. 2. zanikuje povedne in vprašalne stavke, če se pričakuje trdilen odgovor; v dir. vpraš. je οὐ = ἆρ' οὐ = nonne; posebno v zvezi z ind. fut., da izraža nujen poziv: οὐκ ἀφήσεις; ali je nočeš pustiti = takoj jo pusti! οὐκ ἄξεθ' ὡς τάχιστα; takoj jo odpeljite; pri rahlem opominu tudi z opt.: οὐκ ἂν φράσειας povej mi vendar. 3. stoji eliptično v odgovorih, kjer je treba glagol iz vprašanja dopolniti: πότερον ἕψονται Κύρῳ ἢ οὐ; nadalje a) οὐ μή (k οὐ se mora dopolniti izraz bojazni) n. pr. οὐ μὴ γένηται = οὐ φόβος, μή γένηται ni se bati, da bi se zgodilo = ne bo se zgodilo; nadalje stoji οὐ μή tudi namesto imperativa: οὐ μὴ δυσμενὴς ἔσει φίλοις ne bodi sovražen, οὐ μὴ ξεγείρεις ne vzbujaj ga; b) οὐχ ὅπως, οὐχ ὅτι – ἀλλὰ καὶ (οὐδέ) = οὐ λέγω, οὐκ ἐρῶ ὅπως, ὅτι ne samo (ne) … ampak tudi (niti), οὐχ ὅτι παίζει (Protag. 336. d) = οὐ λέγω, ὅτι nočem trditi, da = vkljub temu da, dasi. 4. ojačuje se zlasti z: a) μήν: οὐ μήν gotovo ne, vendar ne, zares ne, οὐ μὴν οὐδέ da niti ne, οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, pa vendar, toda, vkljub temu; b) γάρ: οὐ γὰρ οὖν gotovo ne, οὐ γὰρ τοι, οὐ γὰρ δήπου kajti (pač) vendar ne; οὐ γὰρ (v odgovoru) seveda ne, οὐ γὰρ ἀλλά gl. γάρ; c) μέντοι α.) gotovo ne; β.) toda vendar ne οὐ μέντοι ἱκανῶς γε; γ.) (v vpraš. stavkih: ali res ne? οὐκ ἔλεγες μέντοι σύ ali (zares) nisi rekel?; δ.) μόνον οὐ, ὅσον οὐκ ἤδη malodane, skoraj, οὐ πάνυ (πάντως, πάμπαν) nikakor ne, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo … ampak tudi, οὐκ ὥσπερ nasproti.

οὐδ-αμός (gl. ἁμόθεν) niti eden, nobeden, ničvreden; pl. še nihče (izmed množice).

οὐ-δέ veznik 1. ne pa, pa ne. 2. in ne, tudi ne, niti, οὐδὲ τε in tudi ne, οὐδὲ γάρ kajti tudi ne, οὐδἐ γὰρ οὐδέ kajti nikakor ne, nikoli, οὐ μὴν οὐδέ pa tudi ne, ἀλλ' οὐδέ (πειράσομαι) tega celo še poskušal ne bom, (ἀλλ') οὐδ' ὥς (pa) tudi tako ne, vkljub temu ne, οὐδέ γε, οὐδέ γ' αὖ ravno tako malo (tudi), οὐδὲ μήν (μέν) gotovo tudi ne, οὐδὲ εἷς niti eden.

οὐδ-είς, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.

οὔ-τε adv. in ne, tudi ne, οὔτε … οὔτε niti … niti, οὔτε … τέ sicer ne … pač pa (= οὔτε … καί Evr. If. T. 591).

οὕτω(ς), οὑτωσί (adv. od οὗτος) 1. a) tako, na ta način, ὡς … οὕτως kakor … tako, οὕτως ἔσται tako bode, tako se naj zgodi; včasih = ὧδε: takole, na tale način; b) na isti način; ravno tako (posebno, ako sledi stavku s ὡς ali ὥσπερ); c) pri (v) teh razmerah, v tem slučaju, pod tem pogojem; d) potemtakem, na ta način, torej ἦν οὕτω δὴ παῖς; e) v grajalnem zmislu: = αὔτως samo (kar) tako, na navaden način, površno, lahkomišljeno, takoj, precej; f) tako zelo, tako resnično, tako malo; tako posebno pri željah in prisegah: οὕτως ὀναίμην τῶν τέκνων, μισῶ τὸν ἄνδρα kakor resnično želim, da doživim veselje na svojih otrocih, tako sovražim tega moža; g) pleonastično stoji v začetku poreka (posebno za časovnimi in vzročnimi stavki), da bolj poudarja časovno ali logično zvezo: tedaj (pa), nato, zato; slično stoji za. pt. = ἔπειτα: ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα οὗτως ἀπαλλάττεσθαι in nato tako; ἐπειδὴ περιελήλυθε ὁ πόλεμος …, οὕτω δὴ Γέλωνος μνῆστις γέγονε tedaj šele, ἢν δέ τις ἀπειθῇ, οὕτως οἱ πολέμιοι πλεῖστον ἐψευσμένοι ἔσονται. 2. zveze: οὕτω δή tako torej (seveda, zares), οὕτω που tako pač, καὶ οὕτως tudi tako, vkljub temu, οὐδὲ οὕτως niti tako ne.

πετάννῡμι, -ύω [Et. lat. pateo (iz p°t-), patulus; nem. Faden (prv. pom.: toliko preje (niti), kolikor se je s stegnjenimi rokami zmeri). – Obl. fut. πετάσω in πετῶ, aor. ἐπέτασα, pf. πεπέτακα, pass. πέπταμαι, poet. πεπέτασμαι, aor. ἐπετάσθην, ep. aor. πέτασ(σ)α]. 1. act. razprostiram, razpenjam, razvijam, odpiram πύλας, θυμόν razširjam, razvedrim, razveselim. 2. pass. razprostiram se, odpiram se; pf. sem odprt ali razprostrt.

πυρφόρος 2 (φέρω) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, μηδὲ πυρφόρον περιγενέσθαι niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Ζεύς ki meče strele, Καπανεύς ki vihti plamenico, πυρφόρος θεός bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: βέλος ognjena puščica, αἴγλαι baklje, plamenice.

ῥοπή, ἡ (ῥέπω) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; μεγάλη ῥοπή ἐστιν velike važnosti je, mnogo odločuje; ῥοπή βίου μοι življenje se mi nagiblje h koncu, δέδορκε φῶς ἐπὶ σμικρᾶς ῥοπῆς življenje mu visi na niti, μικρὰ ῥοπὴ αὐτῶν ἐστι na njih je malo ležeče, malo pomenijo, οὐ μικρὰν ῥοπὴν ποιῶ zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, ἐν ῥοπῇ τοιᾷδε κεῖμαι nahajam se v takšnem nevarnem položaju, σμικρὰ ῥοπή majhen povod ali vzrok.

τυτθός 2 ep. majhen, mlad, τυτθὸν ἐόντα v mladih letih, τυτθὰ κεάσαι na drobno razcepiti; adv. τυτθόν malo, malce, οὐδέ με τυτθὸν ἔτισεν prav nič, niti najmanj, komaj ἠλεύατο, s trudom, tiho φθέγγομαι, rahlo.

φαίνω [Et. kor. bhē, svetiti se; slov. bel (= svetel), lat. fenestra, gršk. σαφής, φάος (iz φάϝος), φαλός, φάλιος. – Obl. fut. φανῶ, aor. ἔφηνα, pf. 1 πέφαγκα, 2 πέφηνα, pass. pf. πέφασμαι, inf. πεφάνθαι, aor. 1 ἐφάνθην, 2 ἐφάνην, fut. φανήσομαι, adi. verb. φαντός – med. fut. φανοῦμαι, aor. ἐφηνάμην; ep. inf. pr. φαινέμεν, impf. φαῖνον, pass. φαινόμην, iter. φαινέσκετο, aor. pass. φάνην, 3 pl. φάνεν, cj. φανήῃς, inf. φανήμεναι, iter. φάνεσκε, fut. 3 πεφήσεται, ion. fut. med. φανέομαι]. I. act. 1. trans. a) storim, da se sveti, spravim na dan (na svetlo), od-, razkrijem κακὰ ἐς τὸ φῶς, kažem ὁδόν τινι, pokažem, pošljem τέρας, ὀνείρατα, σημεῖα, σήματα, odkrijem μηρούς, κεφαλήν, dam, podelim, naklonim γόνον, παράκοιτίν τινι, τινὰ δειλόν slikam koga kot bojazljivca; ἔφηνα ἄφαντον φῶς izzval sem skrito iskro; b) pren. o sluhu: storim, da se kaj sliši (razlega), ἀοιδήν zapojem, začnem κωκύματα; c) (po)kažem, odkrijem νοήματα, ἀρετήν, ἀεικείας, εὔνοιαν, ὕβριν; ἔπη uresničim, potrdim; d) razjasnim, razložim λόγον, λόγων ὁδούς; e) sodno: naznanim, ovadim, zatožim τοὺς δρῶντας; f) o vojski: skličem vojsko φρουρὰν ἐπί τινα, εἴς τινα. 2. intr. a) sijem, svetim se, bleščim se NT; b) svetim komu τινί. II. med. trans. kažem kaj svojega, τὰ τόξα kažem kot svoj plen. III. med. intr. in pass. 1. pri-, pokažem se, pridem na dan (na svetlo), sem viden, svetim se ὄσσε, οὐδαμοῦ φαίνεται Κῦρος nikjer ga ni videti, οὐδαμοῦ φαίνομαι nikjer se ne nahajam = malo me cenijo, nič ne veljam; πόθεν φαίνει odkod prihajaš? φαίνομαι παρά τινος prihajam od koga; rodim se, postanem ἐκ βασιλέως ἰδιώτης, nastanem οὖροι, nastopim τέλος; pos. o zvezdah: vzhajam ἄστρα, ἅμ' ἠοῖ φαινομένηφιν z jutranjo zarjo, s prvim svitom. 2. v zvezi z določili: a) s subst. ali adi.: kažem se kot kaj οὗ ἀρίστη φαίνετο βουλή, φαίνομαι ψευδής = ψεύδομαι, εὖ ποιοῦντες φαίνεσθε jasno je, da; b) z inf. zdim se, kažem se πῶς ὔμμιν ἀνὴρ ὅδε φαίνεται εἶναι; δμωάων, ἥτις τοι ἀρίστη φαίνεται εἶναι; pogosto = δοκεῖν: οὐδὲ τοῦτο ἐφαίνετο αὐτῷ niti tega ni veroval; τὰ ἐκ τοῦ λόγου φαινόμενα kar se vidi iz govora; c) s part. očitno, očividno (je), da (= δῆλός εἰμι), φαίνομαι ἐπιορκῶν očitno je, da sem po krivem prisegel, ἐὰν φαίνωμαι ἀδικῶν ako se pokaže, da sem storil krivico; d) v odgovoru: φαίνομαι dà, tako je.

χρῡσό-στροφος 2 (στρέφω) poet. iz zlatih niti spleten, ἀγκύλη z zlato tetivo (napet).

ὧς, ὥς (adv. k demonstr. ὅ, ὅς) 1. tako, na tak način, ravnotako, nič drugače, καὶ ὥς tako in tako, tudi tako, kljub temu, vendar, οὐδ' ὥς, μηδ' ὥς tudi tako ne, niti tako, kljub temu ne, ὡς … ὥς kakor … tako, ὥς … ὡς tako … kakor. 2. v tem slučaju, potem. 3. tako na primer. 4. tako torej, potemtakem.