Franja

ἑρπύζω, ἕρπω [Et. lat. serpo, ere. – Obl. impf. εἷρπον, fut. ἕρψω, aor. εἵρπῠσα]. 1. lezem, lazim, plazim se. 2. grem, hodim, prihajam, priplazim se, ἕρπει παραλλὰξ ταῦτα tako se to menjava; grem naprej, napredujem πρόσω ἕρπουσα ἥβη. 3. odhajam.

εὐθύς, εῖα, ύ, ep. ion. ἰθύς, εῖα, ύ 1. raven, naravnost, τὴν εὐθεῖαν (ὁδόν) naravnost, εὐθυτέρα ὁδός krajša pot. 2. odkritosrčen, pravičen, iskren λόγος; ἐκ τοῦ εὐθέος odkritosrčno, naravnost, ἀπὸ τοῦ εὐθέος λέγω govorim odkritosrčno. 3. adv. εὐθέως, εὐθύς, εὐθύ, ep. ion. ἰθέως, ἰθύς, ἰθύ a) kraj. naravnost (naprej), ravno na τινός, ἐπί τινος, πρός τι (τινα), τὴν ἰθεῖαν(sc. ὁδόν) πλέω veslam, plovem naravnost; b) čas. precej, takoj, na mestu, εὐθὺς νέοι ὄντες takoj od mladih dni; z ἐπεί, ὡς in pt.: brž ko, εὐθὺς ἥκων takoj po svojem prihodu, εὐθὺς ἀπαλλαττομένη τοῦ σώματος brž ko se loči od telesa; εὐθὺς σύ γε εἴρηκας ravnokar. – sup. ep. ἰθύντατα popolnoma pravično, najpravičneje.

εὐθύ-ωρον adv. (ὤρα, ὁράω) ravnim potom, naravnost naprej, pri tej priči, takoj.

ἡγέομαι [Et. kor. sāg, lat. sagio, ire, sagax, ācis, nem. suchen (got. sōkjan). – Obl. fut. ἡγήσομαι, aor. ἡγησάμην, pf. ἥγημαι, ion. 3 pl. ἡγέαται, adi. verb. ἡγητέον]. 1. a) vodim, sem vodnik, sem kažipot, grem pred kom τινὶ ἐπί τι, ἐς τεῖχος, ἄστεα, πόλιν, τινὶ τὴν ὁδὸν ἐς ali samo ὁδόν kažem pot; b) hodim naprej, korakam prvi (na čelu) τινί, τινὶ ὀρχηθμοῖο vodim na ples, zaigram (k plesu), χοροῦ začenjam ples, (tudi z dat.) τινὶ κερδοσύνῃ začnem z zvijačo, οἱ ἡγούμενοι, τὸ ἡγούμενον prve čete, predvoj, prednja straža; c) sem vodja, načelnik, poveljujem, zapovedujem, vladam τινός, vodim ἡ γλῶσσα πάντα, imam hegemonijo Plut. Arist. 24, οἱ ἡγούμενοι voditelji, vladarji; ἐν τοῖς ἀδελφοῖς sem znamenit med brati NT. 2. menim, mislim, smatram za kaj τινὰ ἐχθρόν, acc. c. inf., θεούς verujem na (v), παρ' οὐδέν prav nič ne cenim, περὶ πολλοῦ (πλείστου) zelo (najbolj) cenim.

ῑ̓θύω (ἰθύς) [aor. ἴθῡσα] ep. ion. 1. derem, planem naravnost nad koga, naravnost napadem, τινός, ἐπί, πρός τι koga, μάχη derem naprej, prodiram. 2. hočem, težim, nameravam, delam na kaj στρατεύεσθαι, ἴθυσεν ὀλολύξαι ravno je hotela zakričati.

ἰρήν, ένος, ὁ (ion. = εἰρήν) spartanski mladenič od dvajsetega leta naprej.

κατα-κύπτω ep. pripognem, nagnem glavo naprej.

κῑνέω (gl. κίω) I. act. 1. a) trans. storim, da se kaj premakne, premikam ἀνδριάντα, ἐκ τοῦ τόπον z mesta NT, odpeljem, od-, preženem, (za)podim v beg ἄνδρα; στρατιώτας velim vojakom odriniti, στρατόπεδον vzdignem se, odrinem iz tabora, krenem na pot, τινὰ λὰξ ποδί dregnem, sunem z nogo; b) intr. pomikam se naprej, odrinem. 2. tresem, majem κάρη, κεφαλάς NT, θύρην trkam, udarjam na vrata, dotikam se česa, ὅπλα pograbim orožje, τὰ ἀκίνητα dotaknem se, omenim, κίνει povej, odkrij Sof. Ant. 1061, χρήματα εἰς ἄλλο τι porabim (izročeni) denar v kak drug namen, τῶν χρημάτων polastim se, sežem po (tujem) denarju. 3. pren. a) razburjam, vznemirjam, vnemam, (raz)dražim κακά, ἀνὴρ ἄνδρα, izzivam τινά, vzbudim φθέγματα ὀρνίθων, povzročujem ὀδύνην, πόλεμον, motim (koga v premišljevanju, Pl. Simp. 175 b); b) ganem καρδίαν, πατρὸς στόμα; c) πᾶν χρῆμα, πάντα λόγον napnem vse moči, storim vse, porabim vsa sredstva; d) odpravljam, izpreminjam νόμους, νόμαια πάτρια. II. med. lotim se česa, podvzamem kaj τί. III. pass. s fut. med. 1. pomikam se, grem, odrinem, premaknem se, odpotujem. 2. pretrese me, sem (postanem) vznemirjen, nemiren. 3. nastanem θύελλα.

κλέπτω [Et. lat. clepo, ere, skrivaj vzeti; strslov. po-klop, pokrivalo. – Obl. fut. κλέψω, -ομαι, aor. ἔκλεψα, pf. κέκλοφα, pass. pf. κέκλεμμαι, aor. ἐκλάπην, ion. poet. ἐκλέφθην, adi. verb. κλεπτέον, ion. impf. iter. κλέπτεσκε]. I. act. in pass. 1. a) kradem, skrivaj si prilaščam, zmikam; b) prikrijem, poneverim χρήματα, δημόσια; c) skrivaj zasedem (mesto ali prelaz); d) skrivaj odnašam, skrivaj obdržim kaj Ksen. An. IV, 1, 14; e) dobim kaj po zvijači, prisleparim si νίκην, skrivaj izvršim σφαγάς, raznašam lažnive govorice μύθους. 2. a) (pre)varam, goljufam, (pre)slepim; pass. θεοῖσι κλέπτομαι bogovi me varajo, εἰ μὴ χρόνῳ κεκλέμμεθα če nismo vsled starosti v zmoti, če nas starost ne vara; b) νόῳ varam, prikrivam, potajujem se. II. med. 1. skrivaj, neopažen kaj delam, προβαίνω τὰ πρόσω κλεπτόμενος kradem se naprej, grem naprej kakor tat. 2. kradem od svojega.

κυλίνδω, κυλινδέω praes. in impf.; ostali časi od κυλίω [Et. iz q°l-, gl. κυλλός. – Obl. fut. κυλίσω, aor. ἐκύλισα, pass. pf. κεκύλισμαι, aor. ἐκυλίσθην, fut. κυλισθήσομαι]. 1. act. (naprej) valim, doli takam, kotam τί, naprej pomikam, privalim, podim semintja, βυσσόθεν θῖνα razrijem; pren. πῆμά τινι navalim na koga nesrečo, pogubim koga; tako tudi v pas. νῶιν τόδε πῆμα κυλίνδεται proti nama se vali nesreča. 2. pass. a) valjam se NT, κατὰ κόπρον v nesnagi, doli se valim, doli drčim πέδονδε λᾶας, κατὰ τὰς νάπας, κάτω; ἐκ δίφρων padem z voza; b) klatim se, sučem se περί τι.

κύμβαχος 2 (κύμβη glava) ep. 1. adi. z glavo naprej, strmoglav, ἔκπεσε κύμβαχος padel je na glavo. 2. subst. ὁ okroglina pri čeladi, kamor se je vtikala perjanica, κύμβαχος ἀκρότατος vrh okrogle čelade.

κῡ́πτω (gl. κυφός) [fut. κύψω, aor. ἔκυψα, pf. κέκῡφα] pripogibam se, nagibam se naprej; sklonim se, počenem, povesim glavo.

λεύσσω [Et. iz λεύκjω, kor. leuq, gl. λευκός, slov. lukati] ep. poet. 1. gledam, vidim, motrim εἰς, ἐπί τι, πρόσω καὶ ὀπίσσω naprej in nazaj = sem pazljiv ali moder, ὁ μὴ λεύσσων umrlec. 2. opažam, zagledam τί, τινά, s pt. Ὀδυσσέα στείχοντα.

μετωπηδόν adv. (μέτωπον) s čelom (prvim krnom) naprej.

μέτωπον, τό (ὤψ) 1. čelo. 2. prednja stran ali vrsta, pročelje, ospredje, παρετάξαντο ἐν μετώπῳ s čelom naprej, v raztegnjeni vrsti, drug poleg drugega, εἰς μέτωπον ἔστην postavil sem se na čelo v srednjo vrsto, κατὰ μέτωπον od spredaj, v pročelju.

νεύω ep. [Et. iz νευσjω, kor. neu + s, lat. nuo, ere, nutus, ūs, numen] 1. a) (po)kimam κεφαλῇ, namignem, pomežiknem ὀφρύσι, τινί komu; b) prikimam (v znak privoljenja ali pritrditve), obetam, privolim, νεύσατε τὴν χάριν izkažite to milost. 2. a) naprej se nagnem (sklonim), pripognem se φάλοισι, λόφος ἔνευεν; b) trans. nagnem, povesim κεφαλήν, κάρα ἐς πέδον. 3. o kraju: obrnjen sem, ležim proti ἐς, πρός τι.

ὁδός, ἡ, ep. tudi οὐδός [Et. iz kor. sed, sedeti, sede peljati se = iti, slov. -hod, hoditi, šel, šla, šlo iz šьd-lъ., iz hьd-] 1. pot, steza, cesta, ποταμοῦ struga, ἱππηλασίη vozna pot, kolovoz. 2. pot, hod, hoja, vožnja, potovanje, odhod, pohod (vojaški), povratek, πρὸ ὁδοῦ γίγνομαι grem, pridem naprej, ἡ ἄνω ὁδός pot navzgor. 3. pren. pot, način, prilika, sredstvo, možnost, postopanje, smer, ὁδῷ, καθ' ὁδόν metodično.

ὀπίσω adv., ep. ὀπίσσω [Et. iz ὀπιτjω, gl. ὄπιθεν] 1. kraj.: nazaj, zadaj, odzadaj, οἱ ὀπίσω λόγοι sledeče (naslednje) knjige, τὸ ὀπίσω, εἰς τοὐπίσω nazaj; kot praep. z gen.: za NT. 2. čas.: pozneje, vbodoče, πρόσσω καὶ ὀπίσω λεύσσω, ὁράω gledam naprej in nazaj (kot znamenje preudarjanja). 3. ion. poet. iznova, zopet λύω.

ὄφρα ep. poet. [Et. iz jo + φρατ, kor. φερ naprej se pomikati] 1. veznik a) časa: medtemko, dokler (ne) z ind., s cj. (+ ἄν ali κέν) in z opt.; b) namena (= ἵνα) da (bi) s cj., opt., včasih tudi z ind. fut. 2. adv. tako dolgo, do tedaj, nekaj časa.

παρ-άγω I. trans. 1. a) peljem poleg ali mimo česa, (pri)peljem noter εἴσω, vpeljem kam, kličem pred se, pozivljem k sebi; b) o vojaških četah: velim stopiti vštric, razvrstim (postavim) čete vštric εἰς μέτωπον, razvrstim čete na potu v bojni red, razvijem bojno vrsto, παρ' ἀσπίδα velim na levo se razvrstiti, ἐπὶ φάλαγγος velim postaviti se v bojni red tako, da prva enomotija ostane, ostale pa se razvrste druga ob drugi na njeni levi strani, εἰς τὰ πλάγια postavim čete sovražniku v bok; c) τινὰ ἐν θριάμβῳ peljem koga poleg sebe v zmagoslavnem izprevodu. 2. odklonim, odvračam, odpeljujem, odvajam; κάλυμμα odmikam, odstranjujem a) izpreminjam, zavijam μοίρας, νόμους; b) zavajam (na stranska pota), zapeljujem ἔς τι, μισθοῖσιν podkupim, varam; pass. dam se zapeljati, ὑπό τινος od koga, τινί s čim; c) izvajam (besedo). II. intr. in med. NT 1. grem mimo, grem naprej, minevam, prehajam, izginjam. 2. napotim se kam.