Franja

μέσος 3, ep. μέσσος [Et. iz μέσσος, lat. medius (gal. Medio-lanum), slov. meja iz medja, idevr. medhjā, med, nem. Mitte, mitten. – comp. μεσαίτερος, sup. μεσαίτατος, ep. μέσ(σ)ατος] I. adi. 1. o prostoru: v sredi, srednji, βάλεν αὐχένα μέσσον zadel je vrat v sredi, ὁ μέσος ποταμός srednja reka, διὰ μέσης τῆς πόλεως skozi sredo mesta, ἡ μέση πόλις srednje mesto, ἡ πόλις μέση ali μέση ἡ πόλις sredina mesta; μέσος τινός v sredi (med). 2. o času: μέσον ἦμαρ poldne, μέσον ἡμέρας, μέσης ἡμέρας opoldne NT, μέσαι νύκτες, μέσον νυκτῶν polnoč, μέσσα ἀκτίς jug. 3. a) srednji, srednjega stanu ἀνήρ, zmeren; b) posredujoč, δικαστής razsodnik; c) nepristranski, nevtralen. II. subst. τὸ μέσον, τὰ μέσα sreda, τὸ μέσον ἡμέρας poldne, νυκτῶν polnoč; pos. a) sredina, središče, centrum τῆς Ἀκροπόλεως; b) razdalja, oddaljenost, razlika τῆς θοίνης; medčasje; τὸ μέσον τῶν τειχῶν prostor med zidoma; c) srednja pot, srednje število τὸ μέσον σκοποῦντι; d) nepristranost, nevtralnost; e) posredovanje, sprava, μέσον οὐδὲν ἔχθρας to sovraštvo se ne da poravnati; f) javnost; g) s predlogi: α.) ἀνὰ μέσον po sredi; β.) διὰ μέσου med tem, v tem času, ἐν τῷ δὰὰ μέσου med tem časom; v sredi, v sredo; διὰ μέσου γίγνομαι pridem (stopim) vmes (v sredo), διὰ μέσου ποιοῦμαι vzamem (postavim) v sredo; τὸ διὰ μέσου srednji čas, οἱ διὰ μέσου πολῖται srednja (državljanska) stranka, οἱ διὰ μέσου nepristranski ljudje; γ.) ἐκ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, κατέατο ἐκ τοῦ μέσου bili so nevtralni, ἕζομαι ἐκ μέσου sedim daleč od srede, ostajam nad strankama (nepristranski), ἐκ τοῦ μέσου γίγνομαι odidem, umaknem se s poti NT; δ.) εἰς μέσον τινός v sredo med, ἔστη stopil je v njih sredo NT, javno, nepristranski, φέρω, λέγω naznanjam, objavljam, γνώμην izrekam javno svoje mnenje, εἰς μέσον τίθημι položim v sredo (bojno nagrado), τὰ πράγματα κατατίθημι ἐς τὸ μέσον τινί prepustim komu vlado, dam komu nazaj (vlado), ἐς μέσον δείκνυμί τινα pokažem koga javno, εἰς τὸ μέσον πάντων λέγω govorim vpričo vseh, ἐς μέσον ἀμφοτέροις δικάζω sodim nepristranski, συμβαίνω ἐς τὸ μέσον dogovorim se, zedinim se; ε.) ἐν μέσῳ v sredi, na razpolago, vmes med čim, ἐν μέσῳ εἰμί, κεῖμαι sem, ležim v sredi (pred očmi vseh gledalcev kot bojna nagrada), ἐν μέσῳ εἰμί (τοῦ συμμῖξαι) oviram, ἐν τῷ μέσῳ παρέχω ἐμαυτόν vsakemu dovoljujem pristop; ζ.) κατὰ μέσον = ἐν μέσῳ. III. adv. μέσως, μέσον sredi, posredi, srednje, μέσως ἔχω držim se prave mere.

μήνῡτρον, τό nav. pl. nagrada za ovadbo.

μισθός, ὁ [Et. slov. mèzda, got. mizdô, plača = nem. Miete] 1. plača, nagrada, najemnina, τινός za kaj, μισθὸς ῥητός dogovorjena plača, ἐπὶ μισθῷ ali μισθοῦ za plačo, μισθοὺς φέρω ali φέρομαι dobivam plačo, imam korist, μισθὸν λαμβάνω, δέχομαι dobivam plačo, πράττομαι zahtevam, τελέω, δίδωμι dajem. 2. povračilo; plačilo, kazen NT.

νῑκητήριον, τό (νικάω) nagrada za zmago, νικητήρια ἑστιῶ slavim zmago s pojedino.

οἰκούριος 2 poet. ki spada k varstvu hiše, τὰ οἰκούρια nagrada za varstvo hiše.

πρωτεῖον, τό (πρῶτος) 1. prva nagrada, darilo, τοῦ Μαραθῶνος za bitko pri Maratonu. 2. prvo mesto, prvenstvo, prednost.

πρῶτος 3 [Et. sor. πρό, nem. vor (stvn. fora). – sup. πρώτιστος] 1. adi. a) prvi, sprednji, skrajnji; b) najzgodnji; c) najodličnejši, najuglednejši, najvišji; pogosto se prevaja z adverbi: spredaj, najprej, πρῶτον ἰών spredaj idoč, ἐν πρώτῳ ῥυμῷ spredaj na ojesu, ἤγγειλα πρῶτος javil sem najprej. 2. subst. οἱ πρῶτοι prvi, najodličnejši; pogosto = πρόμαχοι sprednji borilci, prvoborci, sprednjiki, predstraža; a) τὸ πρῶτον τινος začetek, πρῶτον νομίζεται velja kot prvi (največji) zakon, ἐπὶ τοῦ πρώτου (ἱερείου) pri prvi žrtvi, prvipot, prvikrat; b) τὰ πρῶτα največja dela, prva nagrada, τὰ πρῶτα φέρομαι dobim prvo nagrado, igram prvo ulogo, zavzemam prvo mesto, (ἐὼν) τὰ πρῶτα glavna oseba. 3. adv. a) ἐν πρώτοις največ, posebno, zlasti, ἐς τὰ πρῶτα do najvišje stopnje (mere), posebno; b) τὴν πρώτην prvič, prvikrat, zasedaj; c) πρώτως najprej; d) τὰ πρῶτα, τὸ πρῶτον prvič, prvikrat, izprva, najprej, v začetku, predvsem, ἐπεὶ δὴ πρῶτον odkar je (enkrat), potem ko je (enkrat).

στέφανος, ὁ (στέφω) 1. krog, kolobar, venčanje, πάντῃ γάρ σε περὶ στέφανος πολέμοιο δέδηεν okrog tebe žari vojni kolobar, okrog in okrog tebe se je vnela vojska. 2. konkr. a) venec, krona, načelek, šapelj; b) častni venec kot nagrada za zmagalce, venec zmagalcev; c) plačilo, nagrada NT, kras, slava, zmaga.

σῶστρον, τό (σῴζω) nagrada, plačilo za rešitev; 1. zahvalna daritev za rešitev iz nevarnosti. 2. nagrada za ohranitev kake stvari (za nazaj pripeljanega ubeglega sužnja), σῶστρον ἀνακηρύττω τινός razpisujem nagrado za koga.

τέλος¹, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλος ἐν θεῷ ἐστίν o tem odločuje bog; τέλος τίθημι καλῶς srečno dokončam, τόσσον τέλος ἔχον do tod (tako daleč) so bili narejeni, τέλος μάχης γίγνεται bitka se konča, ἐς τέλος ἔρχομαί τινος dospem do konca, končam (μανίας rešim se blaznosti), τέλος ἐπιτίθημί τινι končam kaj, ὃ πᾶσι τοῖς προτέροις ἐπέθηκεν τέλος s čimer je vsa prejšnja dejanja prekosil, τέλος γίγνεται ἐπ' ἀρῇσιν kletve se izpolnijo; τέλος ποιοῦμαί τινος dovršim kaj; b) uspeh ὁδοῦ, zmaga πολέμοιο, posledica τῶν γενομένων, δίδωμι ἀγαθὸν τέλος podelim uspeh, ἶσον τείνω πολέμου τέλος postavim izid vojne od obeh enako daleč, podelim (obema) enako bojno srečo. 3. vrh(unec), višek, poglavitna stvar, τῶν παίδων popoln razvitek, popolnost, vzor, τοῦ τέλους ἅπτομαι dosežem vzor, αἱ ἐν τέλει γυναῖκες zakonske (omožene) žene; τέλος λαμβάνω dozorim (o žitu), ἥβης τέλος mladostna moč, moška zrelost. 4. (državna) služba, čast, dostojanstvo, oblast, moč, πρὶν τέλος τι τούτων ἔχει predno bi postali pogoji pravnomočni, τέλος ἔχω imam oblast, εἰς τέλος καθίσταμαι, ἐν τέλει γίγνομαι nastopim službo; pos. τὰ τέλη (ἔχοντες), οἱ ἐν τέλει ὄντες višje oblasti, gosposka, vlada, oblastniki, uradniki, vojni svet, οἱ μάλιστα ἐν τέλει najvišji uradniki. 5. a) davek, carina, mitnina NT; b) stroški, izdatki, τοῖς οἰκείοις (ἰδίοις) τέλεσσι na lastne stroške, τέλη λύειν (= λυσιτελεῖν) koristiti τινί; c) (obljubljeno) darilo, daritev, nagrada, ἔγκαρπα sadni darovi, πάγχαλκα τέλη bojna oprava sovražnika, ki se mora Zevsu darovati. 6. pl. posvečenje, posvetitev, svete skrivnosti (misteriji), verska slavnost, praznik, νυμφικά svečano venčanje.

τῑμή, ἡ (τίω) 1. cenitev, določitev cene; a) cena, vrednost, izkupilo NT, αἵματος krvavi denar NT; plačevanje, plačilo; b) kazen, povračilo (škode), zadoščenje, globa τίνω, τιμὴν ἄρνυμαι pridobim zadoščenje; škoda πάντως οὐ σὴ αὕτη ἡ τιμή. 2. čislanje; a) spoštovanje, čaščenje, čast; b) ugled, veljava, odlikovanje, nagrada, τιμὴν ἀπονέμω τινί gledam na, menim se za koga, τιμὰς ἔχω mnogo veljam, sem spoštovan, τιμὴν φέρω τινί sem komu v čast, častim ga, τιμὰς φέρομαι izkazuje se mi čast, dobim plačilo; c) častno mesto, dostojanstvo, (častna) služba, ἄχαρις τιμή neprijetna služba; častno darilo χρυσῆ τιμή; vlada; pl. visoki dostojanstveniki ali uradniki.

χάρις, ιτος, ἡ (χαίρω) [acc. χάριν in χάριτα, dat. pl. ep. χαρίτεσσι] 1. a) veselje, radost, slast, užitek, βίου veselje do življenja; b) milota, milina, lepota, ljubkost, ἡ τῶν λόγων χάρις lepe besede NT. 2. a) naklonjenost, nagnjenost, ljubeznivost, prijaznost, milost NT; ljubav, usluga, uslužnost, postrežljivost; dobrota, dar(ilo) NT; χάριτι τῶν Mεσσηνίων iz prijaznosti do M., χάριν φέρω (παρέχω) τινί izkažem komu ljubav, ustrežem (ugodim) komu, χάριν ἀμείβομαι povračam ljubezen, χάριν δίδωμι ὀργῇ ustrezam jezi, χάριν ἔχω πρός τινα rad me ima kdo, uživam naklonjenost koga, σοὶ χάριν φέρουσα tebi na ljubo, χάριν τινὸς ὁράω izkaže mi kdo ljubav; χάρις ἄχαρις gl. ἄχαρις; b) hvala, hvaležnost, plačilo, nagrada, τινός za kaj; χάριν (ἀπο)δίδωμι, ἐκτίνω, ἀνύω izkažem se hvaležnega, τινός za kaj, ὑπέρ τινος zaradi česa; slično χάριν ἔχω, οἶδα, γιγνώσκω, ἐπίσταμαι sem hvaležen; NT χάριν ἔχω tudi: pridobim si hvaležnost koga; ἀπομιμνῄσκομαι spominjam se s hvaležnostjo, χάριν κατατίθεμαι pridobim si hvaležnost, χάριν προστίθεμαι ustrežem (ugodim) želji, χάριν ὀφείλω dolgujem hvalo; χάριν λαμβάνω τινός hvaležen mi je kdo. 3. adverbialno: a) χάριν τινός komu na ljubo, v prid, zavoljo koga, zaradi česa, τὴν σὴν χάριν zavoljo tebe, τὴν τῶν Ἀθηναίων χάριν zavoljo Atencev, ἔπους σμικροῦ χάριν dasi bi zadostovala majhna beseda; b) χάριτι iz milosti, χάριτι μετέχω z zahvalo uživam NT; c) ἐν χάριτι ποιῶ τινί τι naredim kaj komu na ljubo (po volji), ᾄδω v milosti prepevam NT; d) εἰς χάριν πράττω τινί storim kaj komu na ljubo (po volji); e) μετὰ χαρίτων zelo ljubko (lepo); f) πρὸς χάριν na ljubo, po volji komu πράττω, διαλέγομαι, λέγω izlepa; κορέννυμαι po volji.