-
ἀ-γνώς, ῶτος (γνῶναι) 1. nepoznan, neznan, ἀδόκησις λόγων negotova, neosnovana govorica. 2. nepoznavajoč, neveden, nevešč, σοῦ τυχὼν ἀγνῶτος v tebi sem našel človeka, ki me ne pozna.
-
ἄγρα, ἡ, ion. ἄγρη (ne iz ἄγω!) 1. lov, lovljenje. 2. lovski plen, divjačina.
-
ἀ-γράμματος 2 (γράμμα) kdor ne zna pisati (in brati), neuk, neizobražen.
-
ἄ-γραπτος 2 (γράφω) ne(na)pisan; ἄγραπτα νόμιμα (nenapisan) notranji nravni zakon.
-
ἄ-γρᾰφος 2 (γράφω), ne(na)pisan; νόμοι prirodni nravni zakoni; πόλεις: mesta, ki niso sprejeta v zvezo, nevtralna.
-
ἀγρυπνέω (ἄγρυπνος) ne spim, bedim.
-
ἀ-δαήμων 2 ἀ-δαής ep. ion. (δαῆναι) neveden, nevešč, neizkušen (τινός); prost česa, ne poznavajoč (z gen.).
-
ἀ-δεισι-βόης, ου, ὁ, poet. kdor se ne boji bojnega hrupa, brez strahu, neustrašen.
-
ἄ-δερκτος 2 (δέρκομαι) poet. ne videč, slep, τητώμενος ἀδέρκτων ὀμμάτων oči oropan, tako da ne morejo videti. – adv. ἀδέρκτως ne da bi se tja ozrl.
-
ἀ-δηλέω (ἄδηλος) poet. sem v negotovosti, ne poznam česa, skrito mi je kaj, τινός.
-
ἀ-δῇος 2 (ἀ-δήιος) poet. ne sovražen, varen (pred sovražniki).
-
ἀ-διάκριτος 2 neločljiv, čist (ki ne sodi po videzu), nepristranski, NT.
-
ἀ-δμής, ῆτος, ὁ, ἡ ἄ-δμητος 3 ep. in poet. (δαμάω), neukročen, neujarmljen, še ne vprežen; pren. neomožen.
-
ἀδυνατέω (ἀδύνατος), sem brez moči, ne morem; ἀδυνατεῖ nemogoče je NT.
-
ἄ-δωρος 2 (δῶρον) brez darila, nepodkupen, ki ne da nobenega darila; δῶρα darila, ki niso darila = nesrečna, pogubna darila.
-
ἀελπτέω ep. (ἐλπίς) ne pričakujem, ne upam, obupavam.
-
ἀ-ζήλωτος 2 (ζηλόω) kdor ne zasluži zavisti (sovraštva).
-
ἀ-ζήμιος 2 (ζημία) 1. nekaznovan, brez kazni, nedolžen. 2. neškodljiv, ne kaznujoč, ἀχθηδόνες.
-
ἀ-θέᾱτος 2 ne videč, ἀ. εἰμι (τινός) ne vidim.
-
ἀ-θερίζω ep. ne čislam, preziram, zametujem.