-
εὔ-διος 2 [comp. εὐδιαίτερος] veder, jasen, tih, miren.
-
εὔ-θῡμος 2 1. dobrovoljen, dobre volje, miren, vesel, srčen. 2. dobrohoten, blagohoten. – adv. εὐθύμως veselo, mirno ζῆν.
-
εὔκηλος 2 ep. poet. = ἕκηλος miren, brezskrben.
-
εὔ-κολος 2 zadovoljen, zmeren, vesel, miren. – adv. -κόλως mirno, lahko, veselo ἐξέπιε.
-
εὐ-όργητος 2 (ὀργή) dobrosrčen, blag, brez strasti, miren.
-
εὐ-χερής 2 [Et. εὐ + g'heres, sor. χείρ (= priročen). – comp. -χερέστερος] 1. s komer se da lahko ravnati, lahek, ἐν εὐχερεῖ τίθεμαί τι preziram, malo se zmenim za kaj. 2. a) uren, dobrosrčen, miren, potrpežljiv, postrežljiv; b) lahkomiseln, nestanoviten. – adv. -χερῶς lahko, mirno, hladnokrvno, lahkomiselno.
-
ἡδύ-πνοος 2, dor. ἁδύ-πνοος (πνέω) poet. ki rahlo, mirno pihlja, tih, miren, rahel, prijeten, blag αὖραι, ὀνείρατα ki obetajo srečo.
-
ἠρεμαῖος 3 [comp. ἠρεμέστερος, adv. -στέρως] tih, miren.
-
ἤρεμος 2 (ἠρέμα) miren, tih.
-
ἡσυχάζω (ἥσυχος) [fut. ἡσυχάσω, aor. ἡσύχασα] 1. intr. mirujem, počivam, τὸ σάββατον v soboto NT, sem miren, molčim, τὸ ἡσυχάζον τῆς νυκτός nočna tišina; aor. umiril sem se, umolknil sem NT. 2. trans. umirim, pomirim.
-
ἡσυχαῖος 3, dor. ἁσυχαῖος [comp. ἡσυχαίτερος], [comp. ἡσυχώτερος] [Et. ἥσυχος iz sē-tu-g'ho-s (idevr. tu = gršk. συ), kor. sē(i), lat. sino, sērus] ἡσύχιος 2 ἥσυχος 1. a) miren, tih, molčeč, ἔχ' ἥσυχος molči, ἐν ἡσύχῳ mirno; b) počasen, oprezen; c) miroljuben, krotek, pohleven, zmeren. 2. a) brezskrben, hladnokrven, nemoten, brez nevarnosti; b) zavraten; subst. potuhnjenec.
-
θαρσῡ́νω, at. θαρρῡ́νω [fut. θαρσυνῶ, impf. iter. ep. θαρσύνεσκε] 1. trans. ep. hrabrim, bodrim, osrčujem, delam srce, vzpodbujam. 2. intr. poet. ojunačim se, ne bojim se, sem brez skrbi, sem miren.
-
κατα-πνέω navzdol piham, vejem, diham v, navdihnem, piham skozi: χώραν ἀνέμων αὔρας pustim, da veje črez deželo miren veter.
-
καταστηματικός 3 resen, miren, postaven.
-
κοῦφος 3 1. a) lahek πούς, ne težeč, ἐσθῆτες, ὅπλα, ne obtežen, lahko oborožen; b) hiter, uren, okreten πρὸς τὸν δρόμον; c) lahkomiseln, nestanoviten ἀφροσύνη. 2. majhen, neznaten, prazen σκιά, ničev ἐλπίς, miren, rahel πνεύματα. – adv. κούφως lahko, ἐσκευασμένος lahko oborožen, φέρω κούφως συμφοράς; comp. κουφότερον lažjega srca.
-
λεῖος 3 [Et. iz λειϝος, lei-wo-s, lat. lē-vis, gladek, kor. slei, gladek biti] gladek, gol, πετράων brez skal, raven, plan πεδίον, χωρίον, miren (o morju).
-
λιαρός 3 ep. 1. topel, mlačen. 2. blag, mil, ugoden, miren ὕπνος.
-
μαλακός 3 [Et. idevr. m°le-qó-s, iz kor. mel, mleti, treti] 1. mehek, gladek, voljen λέκτρον, τάπης, χιτών, ἐσθής, nežen χρώς, παρειαί, zrahljan, rahel, dobro preoran νειός, bujen, travnat λειμών, miren, lahek ὕπνος, θάνατος, laskav, sladek, priliznjen ἔπος, blag, mil, krotek ἄνθρωπος. 2. a) popustljiv, prizanesljiv, περί τινος v čem, οὐδὲν μαλακὸν ἐνδίδωμι nič ne popuščam, ζημία mila, majhna kazen; b) (po)mehkužen πρός τι, slab, počasen, len ἐν ξυναγωγῇ; bojazljiv, strahopeten, μαλακώτερος precej mehkužen, τὰ μαλακά razkošnost, zabava, mehkužno življenje. – adv. μαλακῶς mehko, nežno φιλέω, sladko εὕδω, krotko, pohlevno, udobno, ugodno, mlačno, nemarno ξυμμαχέω.
-
μανθάνω [Et. iz mn̥dh, podaljš. iz kor. men, misliti: men-dh, slov. moder, (strslov. mądrъ), nem. munter. – Obl. fut. μαθήσομαι, aor. ἔμαθον, pf. μεμάθηκα, adi. verb. μαθητός in -έος; ep. aor. ἔμμαθον in μάθον]. 1. učim se, naučim se παρά, ἔκ τινος, inf.; aor. in pf. naučil sem se, vem, (po)znam, razumem; οἱ μανθάνοντες učenci. 2. spoznam, izvem, slišim, opazim, umem, navadim se; poizvedujem, povprašujem, τί po čem, τινά koga, τινός, ἀπό, πρός, παρά τινος, ὅτι, ὡς, εἰ; s pt. ἔμαθε ἔγκυος οὖσα izvedela je, da je noseča, μὴ μάθῃ μ' ἥκοντα da ne opazi, da sem prišel; pomni τί μαθών; (ako kdo začudeno ali nejevoljno vpraša) zakaj? čemu? v zavisnem stavku: ὅτι μαθών, n. pr. τί ἄξιός εἰμι παθεῖν, ὅτι μαθὼν οὐχ ἡσυχίαν ἦγον da nisem – Bog ve zakaj – ostal miren = da mi je prišlo na um, ne mirovati.
-
νηνεμία, ἡ, ion. -ίη (νη, ἄνεμος) brezvetrje, mirno podnebje, miren zrak.