Franja

Βουφράς, άδος, ἡ kraj pri Pilu v Meseniji.

Βραγχίδαι, αἱ kraj pri Miletu, kjer je upravljala Apolonovo svetišče svečeniška družina Branhidov, ki se je tako imenovala po svojem predniku Βράγχος.

Δίδυμα, τά kraj pri Miletu z Apolonovim svetiščem.

δυσχωρία, ἡ (χῶρος) neugodna tla, kraj, neugodna lega.

ἔκ-πλους, ου (iz ἔκπλοος) odhod ladij, kraj, iz katerega plovejo ladje, ἔκπλουν ποιοῦμαι odplovem.

ἐκποδών adv. = ἐκ ποδῶν izpod nog, s pota, ἐκποδὼν ποιοῦμαι spravim s pota (v kraj), odstranim, ugonobim, ubijem, ἐκποδών εἰμι oddaljen sem, ne oviram, ἐκποδὼν γίγνομαι grem izpod nog.

Ἕλος, ους, τό 1. kraj v Elidi. 2. mesto v Lakoniji.

ἐν, ep. εἰν, εἰνί [Et. gršk. še ἐνί, ἔνι z lokal. končn. idevr. eni, lat. in (strl. en), slov. v (strsl. vъ iz vъn, kar je iz on)] I. adv. v, na, pri tem, poleg tega, notri. II. praep. z dat. 1. kraj.: a) v, na (na vprašanje kje?) ἐν οἴκοις, ἐν ξένᾳ, ἐν ἵπποις, ἐν νήσῳ, ἐν οὐρανῷ, ἐν τῷ δεξιῷ na desnem krilu, ἐν πέτροισι na (ob) skali, ἐν τοῖς βοτοῖς αἱμάξαι z živino; b) α.) pred, τἂν ποσὶν κακά pred nogami = sedanje zlo, λέγω ἐν τοῖς στρατιώταις, ἐν μάρτυσι, ἐρέω ἐν ὑμῖν, ἐν πᾶσι vpričo vseh; β.) pri ἡ ἐν Μαραθῶνι μάχη, ταῦτα ἐν θεοῖς ἐστὶν καλά, ἐν Κορωνείᾳ κινδυνεύω, ἐν Πέρσαις; γ.) med ἐν τοῖς δένδροις ἔστην, ἐν πρώτοις μάχομαι, νεῖκος ἐν ἀθανάτοισιν ὄρωρεν, ἐν πολλοῖς ἀνάσσω, οἱ ἐν γένει sorodniki, ἐν τοῖς ἀρίστοις λέγομαι prištevajo me med najboljše, ἐν φίλοις med prijatelji; c) posebni pomeni: α.) ἐν τοῖς pri sup. v prvi vrsti, zlasti, najbolj, pred vsem, τοῦτό μοι ἐν τοῖσι θειότατον φαίνεται γίγνεσθαι, ἐν τοῖς πρώτη ἡ στάσις ἐγένετο, ἐν τοῖς βαρύτατα najteže, nadvse težko, ἐν τοῖς μάλιστα največ, najbolj; β.) pri glagolih premikanja (na vprašanje: kam?) namesto εἰς: πέσε ἐν κονίῃσιν, βάλλω ἐν χερσίν, ἐν βουσὶ θορών, ἐν τάφῳ τίθημι, ἐν φρεσὶν βάλλω, ἐν ποίμναις πίτνω, ἐν ἐχυρωτάτῳ ποιοῦμαι spravim na najvarnejši kraj, ἐν τούτοις ἀνακεκομισμένοι ἦσαν so bili spravili gori, ἐν δεσμῷ δέω, ἐν πέδαις δέδεμαι vklenjen sem v; γ.) eliptično z gen. ἐν Ἅιδου, ἐν ἀφνειοῦ πατρός, ἐν διδασκάλων(sc. οἴκῳ), ἐν ἡμετέρου v naši hiši, ἐν Ἀσκληπιοῦ(sc. νεῴ); δ.) o orožju in obleki: ἐν ἐσθῆσι, ἐν ὅπλοις pod orožjem, ἐν μαλακοῖς ἱματίοις ἠμφιεσμένος oblečen v mehka oblačila NT; ε.) pren. izraža stanje ali razmere; εἰμὶ ἐν πολέμῳ, ἐν ὀργῇ, ἐν πένθει, βιοτεύω ἐν ἀφθόνοις, ἐν φιλοσοφίᾳ εἰμί bavim se s filozofijo, οἱ ἐν ποιήσει γενόμενοι pesniki, ἐν τούτοις εἰμί s tem se bavim, οἱ ἐν πράγμασιν državniki, ἐν ἐμαυτῷ εἰμι obvladam se, τοῦτο ἐν ἐμοί ἐστι to je v mojih rokah, moja dolžnost je to, to zavisi od mene, ἐν σοὶ σῴζομαι ti si moja rešitev, ἐν ἴσῳ εἰμί sem enak, ἐν ὁμοίῳ ποιοῦμαι enako cenim, ἐν παρέργῳ τίθεμαι smatram za manj važno, ἐν ἡδονῇ μοί ἐστιν kaj mi vzbuja veselje. 2. čas. v, ob, med, tekom, ἐν τοῦτῳ med tem, v tem trenotku, ἐν ᾧ dokler, medtemko (NT zaradi tega, ker), ἐν καιρῷ ob pravem času, ἐν τάχει hitro, ἐν χρόνῳ s časom. 3. pren. a) o sredstvu ali orodju: s, z, po, s pomočjo, ἐν χερσὶ λαμβάνω z rokami, ἐν τοῖς τόξοις z lokom, ἐν ὀφθαλμοῖς ὁρῶσιν z očmi, τὰ πραχθέντα ἐν ἐπιστολαῖς ἴστε iz pisem, πίνω ἐν ἐκπώματι iz čaše pijem, ἐν τοῖς νόμοις παιδεύω po zakonih vzgojujem; b) NT ὄμνυμι ἔν τινι pri, ἀγοράζω ἔν τινι za, ἀλλάσσω ἔν τινι s, z; c) glede na, z ozirom na ἄριστος ἐν τοῖς πολεμίοις, ἐν πᾶσιν ἔργοις δαήμων, χρηστὸς ἐν τοῖς οἰκείοις, ἐν ὑμῖν κωλύομαι vi mi branite kaj, ἐν τοῖς δικασταῖς ἐσφάλη po krivdi sodnikov, ἐγὼ ἐν τῷ μέρει kar se mene tiče, ἐν τῷ τοιούτῳ v takšnih razmerah.

Ἐννέα ὁδοί, αἱ "Devet potov", kraj v Trakiji, kjer je pozneje stal Amfipol.

Ἐξαμπαῖος, ὁ kraj in studenec v Skitiji.

ἐξ-ηγέομαι d. m. 1. vun peljem, vodim, iz-, popeljem kam εἴς τι, grem naprej, sem na čelu, imam nadvlado τινός, vodim, vladam, ukrepam, zapovedujem τινά; χῶρον (grem pred kom in mu) kažem kraj, ἀγαθόν τι τῷ στρατεύματι izkazujem kot poveljnik uslugo; napotujem koga (z dobrim vzgledom) τινά τινος. 2. NT razkladam, razlagam τί, tolmačim νόμους, opisujem, pripovedujem, učim, svetujem τί τινι, ukazujem, ἔλασιν prorokujem pohod.

ἔξ-οδος, ἡ izhod 1. a) kraj za izhod, vrata, izliv, ustje; b) odhod, odhajanje, pohod (vojske), odsotnost Ἡράκλειος, ἐπ' ἐξόδῳ da odide, ὡς ἐπ' ἐξόδῳ misleč na odhod, ἕρπω ἐξόδους κενάς odidem brez pravega vzroka; c) slovesni izprevod, obhod. 2. dovršitev, konec (drame); NT konec življenja, smrt; λόγων izid, uspeh preiskave. 3. stroški, izdatki.

ἐπ-έκεινα adv. (= ἐπ' ἐκεῖνα sc. μέρη) onstran, onkraj, na oni strani, na ono stran, preko; οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα onostranski, τὸ ἐπέκεινα onostranski kraj, τὰ ἐπέκεινα τινος na nasprotni strani česa.

ἐπήκοος 2 (ἐπ-ακούω) 1. ki vleče na uho, ki posluša, ki usliši, poslušalec. 2. τὸ ἐπήκοον kraj, s katerega se more slišati, slišaj, εἰς ἐπήκοον na slišaj.

Ἐπιείκ(ε)ια, ἡ kraj pri Sikionu.

ἐρῡ́κω [Et. podaljš. iz ἐρύω. – Obl. fut. ἐρύξω, ep. impf. ἔρυκον, aor. ἔρυξα, cj. 1 pl. ἐρύξομεν, red. aor. ἠρῡ́κακον, ἐρῡ́κακον, inf. ἐρυκακέειν, ep. obl. ἐρῡκάνω in ἐρῡκανάω, 3 pl. ἐρυκανόωσι]. 1. act. a) ustavljam, zadržujem, ne puščam od sebe (Il. 6. 217); b) ustavljam, oviram λαόν; krotim, brzdam θυμόν; c) branim, odbijam, odvračam koga (kaj) od česa (koga) τινά τινος; τινί τι, τὶ ἀπό τινος; ἀνέδην ὅδε χῶρος ἐρύκεται ta kraj se slabo brani, se vam brez ovire prepušča; d) ločim, razstavljam ὀλίγος χῶρος. 2. med. a) zadržujem se, zaostajam, mudim se; b) = act. odbijam, ustavljam.

ἐσχατιά, ἡ, ion. -ιή (ἔσχ-ατος) skrajni del, kraj, rob, krajna stran, meja; od mesta oddaljeno posestvo; πολέμοιο zadnje čete.

εὐρυχωρία, ἡ, ion. -ίη širok prostor, prostran kraj, prostrano polje, ravnina; ἐν εὐρυχωρίῃ na širokem (prostranem) morju.

ἐφορμή, ἡ (ἐφ-ορμάω) 1. kraj za napad, pristop, dohod. 2. napad.

ἐφόρμησις, εως, ἡ 1. (ἐφ-ορμέω) a) postaja za ladje, pristanišče; b) obleganje, zaprtje, blokada. 2. (ἐφ-ορμάω) kraj napada, prijemališče.